Društvo Cvenskih ČEHOV IN DIKLIN [ Seznam ]
Društvo cvenskih čehov in diklin je mladinsko društvo, ki deluje na področju ohranjanja starih običajev, navad in šeg, na športnem in kulturnem področju ali so kako drugače povezani s temi področji.
Najbolj znani običaji so: MIKLAVŽEVANJE, POKOP FAŠENKA, OBHOD SV. LUCIJE, FLORJANOVO, PETJE PODOKNIC (popevaje), POSTAVLJANJE ŠRANGE (zapiranje)…
Aktivnosti s katerimi se ukvarja: pustovanje, kresovanje (vüzem), pohod k polnočki, srečanje »kelnarjev«, dan odprtih pivnic, martinovanje, ustvarjalno popoldne, silvestrovanje, pomoč sovaščanom, čistilne akcije, igranje hokeja na ledu, LAN party, pikniki, turnirji, paintball, taborjenje na Kolpi, spust po reki Muri, izleti…
Član Društva cvenskih čehov in diklin je lahko vsak, ki je doma na Cvenu, je dopolnil 15 let in ki ga starejši »čehi in dikline« na običaju »Florjanovo« sprejmejo med sebe. Članstvo mu preneha z zakonskim stanom.
Fantovska skupnost
Znotraj celotne vaške skupnosti je fantovska skupnost imela neke vrste avtonomijo. Fant, ki je prestal vse preizkušnje na iniciacijskem sprejemu na "frjanovo", je tudi v očeh staršev postajal samostojnejši, saj je smel zvečer na vas. Položaj posameznika znotraj fantovske skupnosti je določala zlasti starost - čim starejši je fant bil, tem vidnejša vloga mu je pripadala. Recimo v vlogi škofa ob priložnosti miklavževanja je bil vodilni fant "prvi čéh" - v fantovski skupnosti.
FLORJANOVO DANES
Na večer tega dne se "stori čehi" zberejo pri gasilskem domu, mladi fantje "mlodi čehi" – prosilci oz. frjaneki, kot jim sedaj rečemo, pa ta čas že iščejo drobno vejevje "šibje" za pripravo kresa. Že nekaj dni pred tem si vsak prosilec poišče botra "kumeka" in botro "kumiko", ki ga bosta zagovarjala. Potem ko je kres pripravljen (tega frjaneki navozijo že nekaj dni prej) pride eden od prosilcev k "storin čehon" s prošnjo: "Dober večer, drogi cvenski čehi! Či léhko vužgemo kres?" Prvič in drugič ga zavrnejo, potem pa ponavadi dovolijo. Ko kres že gori, pridejo povabit "store čehe" na kres.
Dekleta "dikline", ki so se ta čas tudi zbrale pri gasilskem domu, ostanejo tam. Ob petju pesmi se "stori čehi" odpravijo na kres in ob njem s petjem nadaljujejo. "Mlodi čehi" tedaj dobijo nalogo prinesti takoj čim več na trikotnik cepljenih poIen. Ko polena prinesejo, jih najbolj izkušen in spoštovan cvenski "čeh" pregleda in izbere najostrejšo, ostale pa vrže na kres ter fantom pokaže in pove, kako naj prosijo. Na tem ostrem polenu morajo kleče pred gorečim kresom "mlodi čehi" v spodnjicah "v gatah" prositi cvenske "čehe": "Drogi pošteni cvenski čehi, jaz bi vas lepo prosijo, či bi vas sploh léhko prosijo, ka bi vas prosijo, ka me vzémete med sébe." Prosilec prošnjo ponavlja tako dolgo, dokler mu vsi "stori čehi" ne pritrdijo: "Dobro je!"
Vsakega prosilca zagovarja njegov boter, ko ga drugi obtožujejo napak, kot so, da ne pozdravlja in podobno. Po končani prošnji mora "mlodi čeh" opraviti še zadano nalogo. Eden, navadno tisti, ki imajo doma gorice, mora prinesti pet litrov vina, in je do naslednjega florjanovega določen za kelnarja. Drugi mora prinesti dve košari ali ene »lucne« kopriv, tretji mora pripeljati kmečki voz – »kola«. S temi kolami se stori čehi peljejo gor in dol po vasi, mlodi čehi pa kola porivajo.
Če je prosilcev več je na razpolago še več nalog. Recimo kak mora prinesti lesene vile – »rasohe«, v bližnji mlaki ujeti in prinesti najglasnejšo žabo, prinesti balo slame z belo in balo slame z modro vrvico... Ko je ta del končan, vsa fantovska druščina odide v gasilski dom, ko "čehi" prosilci morajo prositi še pri dekletih. Prosijo prav tako posamično kleče na metlinem držalu "štili" v koprivah, prav tako v spodjicah. Prošnja je malo drugačna kot pred "storimi čehi", in sicer prosi, da ga sprejmejo med sebe, drugič nad sebe in tretjič pod sebe. Ob prošnji ga "čeh" - postrešček krasi s koprivami, ki jih po njem posipava z rasohami. Zagovarjata ga boter in botra - boter stoji ob njem v oporo, botra pa skuša vplivati na fante, da ga ne bi preveč popikali s koprivami. Na koncu mu da botra na glavo venec, spleten iz rož.
Sledi prenos natakarske funkcije od starega natakarja na novega. Najprej pije iz petlitrske steklenice stari natakar, nato pa novi. Vsak na novo potrjeni "čeh" izpije še tradicionalni cvenski napitek "zemljetres". Potem pa še novopečeni »čehi« peljejo starejše čehe in dikline na vožnjo s »kolami« po vasi kjer fantje vso pot prepevajo pesmi. Ko se vrnejo sledi zabava, ki traja do jutranjih ur.
Zanimiva pa je tudi zgodovina Cvena. Vas se omenja nekje od druge polovice 14. stoletja. Na lokaciji vasi je nekoč stal gradič Cven (Zween), ki je bil sprva last gospodov Ammanov, nato pa ga je v začetku 15. stoletja imel ljutomerski kastelan Rudolf Lasberški.
preberite več: Zgodovina Cvena