Mesto Ljutomer se je razvilo na prehodu iz Slovenskih goric v ravno Mursko polje, kjer se Ščavnica združuje z več potoki in preimenovana v Murico teče naprej proti Muri. Nastanek in razvoj Ljutomera je v mnogočem podoben nastanku in razvoju drugih slovenskih mest in trgov. Iz obrambnega stolpa, ki so ga v srednjem veku fevdalci, salzburški nadškofje, postavili na pomolu, kjer zdaj stoji šola (da je branil mejo proti Madžarom), se je razvil grad, ki je že leta 1265 dobil tržne pravice. Zanimivo je da je pri tem ostalo vse do leta 1927, ko Ljutomer postane mesto.
Meščani so bili večji del obrtniki, organizirani v radgonskih cehih, pozneje pa so ustanovili tudi svoj ceh (lončarji, kovači, čevljarji). Nasploh pa je Ljutomer od svojega nastanka naprej slovel kot tržišče za poljske pridelke zlasti za pšenico in za vrhunsko vino (ljutomerčan). Tem osnovnim kulturam se je v 18. stoletju pridružila še konjereja (Cven), ki ostaja pomembna panoga vse do današnjih dni. Ljutomerski konjerejci so že leta 1875 ustanovili prvo dirkalno društvo na Slovenskem, to je le dve leti za podobnim osrednim avstrijskim društvom. V Ljutomeru imamo tudi najstarejšo konjsko skulpturo v Sloveniji in slučajno ali ne je enorogi konj tudi glavna figura v ljutomerskem grbu.

Poleg kmetijstva in industrije je treba omeniti še turizem. Za ljutomersko območje je zlasti značilen lovni turizem (zajci, pernata divjad) z ribolovom, poleg tega pa velja omeniti še zdraviliški turizem, ki se najintenzivneje razvija v osem kilometrov oddaljenih Banovcih in pa zadnje čase še kmečki turizmi v okolici Ljutomera.

Ljutomerske gorice slovijo po vrhunskih vinih in pristni prleški kulinarki. Sladokusci lahko izbirajo med mnogimi jedmi (žganci, mlečna juha, smetanova juha z gobami, krompirjeva smetanova juha, gobova juha z ajdovo kašo, meso iz tünke in številne druge dobrote).

Mesto Ljutomer je tudi center pokrajine - Prlekije. Ta leži v severovzhodni Sloveniji, med rekama Dravo in Muro. Je predel Slovenije, kjer se konča gričevnati svet Slovenskih Goric in začne pomurska ravnica. Ljutomer, osrčje in metropola Prlekije, ter Jeruzalem, ki slovi po skrivnosti odličnih vin, dajeta tej pokrajini posebno vrednoto.

Prleki so domiselni in se radi pošalijo na lasten račun, še raje pa zbadajo soseda. Vse to se odraža v vaških grbih, ki so del bogatega ljudskega izročila. Njihova vsebina poznavalcu razjasni marsikatero značilnost in posebnost kraja in ljudi. Prleki so znani kot delovni, marljivi, vestni in pošteni ljudje. Brez primere, živopisani in hkrati skrivnostni pa so vaški grbi, ki kot ljudsko izročilo v besedi, priložnostni sliki, običajih in opredmeteni obliki ostajajo med ljudmi.     Vir: Wikipedia - Ljutomer   Ljutomer ( izgovorjava) (nemško Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji v severovzhodnem delu Slovenije. Je središče Prlekije in je že skozi stoletja najbolj razvito mesto v regiji. Mesto je poznano po prvem slovenskem taboru, ki se je odvijal avgusta leta 1868, in kasaškem športu, ki ima stoletno tradicijo.  

Lega in geografija

Mesto se nahaja v osrčju Prlekije (skrajni rob Štajerske) in meji na Prekmurje in Hrvaško. Skozi mesto teče reka Ščavnica, ki se pri Razkrižju izliva v reko Muro. Območje obsega del Panonske kotline, ki je s svojimi kvartarnimi naplavinami in sedimenti pripomogla k razvoju regije in celotnega območja. Geografsko je območje povezano z Madžarsko in celotno Transdanubijo. Zaradi podobnih kamnin so se razvile tudi podobne panoge. Ob robu Prlekije (Ljutomera) se nahaja hribovito območje iz terciarnih laporjev in gline, ki je pomembno vinorodno območje Slovenije, s središčem vJeruzalemu. Pomembno je na razvoj mesta vplivala regulacija Ščavnice in izgradnja Gajševskega jezera, ki je preprečilo številne poplave iz preteklosti.

Mesto se nahaja ob več regionalnih cestah, ki ga vežejo z Radenci in Gornjo Radgono proti severu, z Ormožem proti jugu, Lendavo proti vzhodu in Ptujem proti jugozahodu in je tako pomembno cestno vozlišče. Prebivalci se večinoma ukvarjajo s sekundarnimi panogami, čeprav v novejšem času prednjačijo terciarne (storitve, turizem). V mestu je nekaj podjetij: Krka, Murales in številna druga. Mesto ima tudi eno najuspešnejših gimnazij v Sloveniji - Gimnazijo Franca Miklošiča, ki privablja številne dijake s širšega območja.

Zgodovina

Zgodovina tega območja se začenja s halštadsko kulturo (po kraju Hallstatt v Avstriji), ki je bila razširjena na tem območju (vse do Eisenstadta).

Naselje je že skozi stoletja imelo pomembno geografsko lego na stičišču pomembnih prometnih poti. V času rimskega imperija je tukaj blizu potekala pomembna trgovinska pot Poetovio-Halicanum, med Obudo (sedaj del Budimpešte) in Italijo, ob njej je stala naselbina Ad vicesimum. Večinoma so trgovali s soljo, vinom in začimbami, ki so jih prodajali v provinci Pannonii (superior in inferior).

Po padcu Obude in s tem tudi Pannonie se je meja Rima pomaknila na to območje. Okrožje Ljutomera je pristalo pod naslednjo novo tvorbo Spodnjo Panonijo, (središče pri Kesthelyu - Zala) To je bil tudi čas preseljevanja ljudstev. Zlasti je vplivala preselitev Langobardov v Benečijo (568), ki je omogočila prihod Avarov in Slovanov na območje Prlekije. Tako je tukaj imela vpliv Samova plemenska zveza, ki je segala vse do Dunajskega Novega mesta. Ampak po padcu Karantanije pod Karla Velikega se je celotno območje pridružilo državi Karolingov, ki so tukaj ostali do prihoda Madžarov (Ogrov) v Panonsko kotlino (889 - Arpad). Po delitvi imperija na tri dele (Verdunska pogodba iz leta 843) je Prlekija prešla pod vpliv Salzburga in Regensburga.

Kraj se prvič omenja leta 1249 kot Luetenberch. Bil je deželnoknežja last. Že leta 1265 dobi tržne pravice z lastnim sodiščem. Leta1348 se omenja stanovanjska ulica kot zametek naselbine ob grajskem griču. Grajski stolp se posredno omenja leta 1328 kot Hausperch, leta 1365 pa kot veste Lutenberg. Leta 1447 je pogorel. Leta 1442 je kraj dobil enake pravice kot Radgona. Že v srednjem veku je slovel po vinu ljutomerčanu. V okolici so imeli vinograde gospodje Viltuški, grofje Celjski, salzburški nadškofje, itd. Prebivalci so bili večinoma obrtniki organizirani v cehe: leta 1602 lončarji, 1638 kovači, od 18. stoletja čevljarji.

Turški vpadi v letih 1479, 1531, 1562, 1600, 1601 in 1704 so kraj opustošili in oropali. Sledili so vpadi krucov leta 1704, ki so trg zažgali in oplenili. V hudem požaru leta 1828 je zgorela dobra polovica naselja.

Obdobje Avstro-Ogrske je dalo nov razvoj regiji. Zlasti številni veljaki so odhajali na študij na Dunaj (Franc Miklošič). Tudi izgradnja železnice Dunaj - Trst je dala nov zagon regiji. Po letu 1848 se je Ljutomer začel razvijati v upravno-politično in kulturno središče Prlekije. Ob koncu 19. stoletja je bilo območje prvo prizorišče slovenskega tabora - gibanja mladoslovencev in sicer leta 1868.

Po Aussgleichu in koncu prve svetovne vojne pa je bilo območje mejna regija Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (Države SHS) (1. december 1918). V obdobju med obema vojnama so se številni prebivalci odseljevali iz regije (predvsem v Nemčijo). Leta 1927 dobi kraj mestne pravice. Industrializacija je odprla številne obrate v mestu, tako je Ljutomer sedaj najpomembnejše mesto Prlekije in s svojimi 4500 prebivalci predstavlja pomembno središče okoliša.

Turizem

Ljutomer je blizu turističnih središč (Banovci, Radenci, Jeruzalem, Bioterme Mala Nedelja) in je tako pomembno središče regije. Hkrati je mesto dobilo novo podobo z obnovo Glavnega trga (2008) in je vredno ogleda. Kot središče Prlekije v mestu deluje tudi Prleško turistično društvo in Prleški študentski klub (vsako leto prijejajo zobl žure) in kasaški klub Ljutomer.

V mestu se nahaja tudi mestni muzej, ki skriva bogato zbirko iz taborskega gibanja in obdobja NOB na tem območju. V mestni hiši je tudi občinska knjižnica, lokalna turistična organizacija (LTO), slaščičarna Rogljiček in bar Perla. Na glavnem trgu najdete tudi turistično informacijski center (TIC).

Tu organizirajo tudi Grossmannov festival filma in vina.

Naravne in kulturne znamenitosti

• Gozdni rezervat Jeruzalem leži okoli kilometer severovzhodno od Ljutomera. To je klimaksni bukov gozd, izločen iz gospodarjenja v raziskovalne namene. Geološko podlago sestavljajo pliocenski lapor, glina in prod, ki jih prekrivajo glinasta tla.
• Cerkev sv. Janeza Krstnika
• Anina kapela na Starem trgu iz leta 1756.
• Kapela sv. Florjana na Miklošičevem trgu iz leta 1736.
• Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Ljutomeru