Natura 2000 [ Seznam ]
Natura 2000 je evropsko ekološko omrežje, namenjeno ohranjanju biotske raznovrstnosti. Biotska raznovrstnost v Evropi upada. Izginjajo poplavni gozdovi, mokrotni travniki, spreminja se kulturna krajina. Še posebej so na udaru lažje dostopni predeli in tista življenjska okolja, ki so z vidika gospodarske rabe manj zanimiva. Da bi zaustavili in obrnili trend izumiranja rastlinskih in živalskih vrst, je Evropska unija vzpostavila mrežo območij Natura 2000.
Povezava-spletna stran: NATURA 2000
Omrežje Natura 2000 sestavlja prek 27.000 območij, v Sloveniji jih imamo 354. 31 jih je določenih po Direktivi o pticah. Z njimi varujemo 118 redkih in ogroženih ptičjih vrst. 323 območij, določenih po Direktivi o habitatih, obsega življenjske prostore metuljev, netopirjev, rib, hroščev, pa tudi vidre, risa, želve sklednice, človeške ribice, kranjskega jegliča in drugih izginjajočih vrst. V območja Natura 2000 so vključeni tudi habitatni tipi, to so ekstenzivna travišča, gozdovi, melišča, barja, močvirja, morje in jame. Natura 2000 obsega 37 % slovenskega ozemlja, večino (70 %) te površine pokrivajo gozdovi.
Območja Natura 2000 ne poznajo vnaprej napisanega režima varstva. Glede na varovane vrste in habitatne tipe, njihovo stanje ohranjenosti in naravo načrtovanega posega se presodi, ali je ta izvedljiv ali ne. Skoraj vsi naravni parki se prekrivajo z območji Natura 2000 in EPO. Varovanje biotske raznovrstnosti se v njih dopolnjuje z ohranjanjem drugih elementov naravnega in družbenega okolja.
Reka MURA - bo slovenska Amazonka kmalu spet kipela od življenja? 4,6-milijonska obnova že v teku
Reka Mura je marca 2020 končno dočakala začetek revitalizacije, največjo na in ob reki Muri do sedaj. Jeseni so že začeli z aktivnostmi na terenu. V zadnjih sto letih je panonska lepotica zaradi človeških posegov in vremenskih sprememb namreč postala slabše domovanje za številne rastlinske in živalske vrste. Prvi rezultati 4,6-milijonskega projekta bodo vidni kot povečanje življenjske pestrosti v izkopanih mlakah, obnovljenih mrtvicah in rečnih rokavih, kar bo ugodno vplivalo na stanje dvoživk, vodnih hroščev, kačjih pastirjev in obvodne vegetacije. Z vodo napolnjeni rečni rokavi bodo napajali poplavni gozd, zaradi širitev posameznih delov rečne struge pa bodo začela nastajati nova prodišča. Na obnovljenih mokrotnih travnikih se bo povečala rastlinska pestrost, kar bo ugodno vplivalo na stanje metuljev, hroščev in ptic.
Vir: Čas za zemljo
Narava in človek sta se v tisočletjih skupnega življenja neločljivo povezala. Nekatere vrste in habitatni tipi za svoj obstoj potrebujejo ekstenzivno rabo. Če opustimo košnjo travnikov, se ti zarastejo. Pa tudi nekatere barjanske površine so včasih občasno kosili za živinsko steljo. S prilagojenim upravljanjem naravnih virov zagotavljamo ugodno stanje varovanih vrst in habitatnih tipov območij Natura 2000. Sodobna družba pa v tradicionalnih rabah naravnih virov, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost, išče tudi nove tržne priložnosti.
Ohranjanje biotske raznovrstnosti je temelj trajnostnega razvoja. Nekatere vrste so že izumrle, številne pa so danes na robu obstoja. Omrežje Natura 2000 je v svetovnem merilu najuspešnejši način ohranjanja žive narave in s tem tudi naše prihodnosti.
Omrežje Natura 2000 temelji na Direktivi o pticah in Direktivi o habitatih. Direktiva o pticah je bila sprejeta že leta 1979. Njen cilj je zaščititi prostoživeče ptice in njihova najpomembnejša življenjska okolja. Varuje tako ptice gnezdilke kot tudi ptice selivke – njihova gnezdišča, prezimovališča in preletne poti. Formalnemu varovanju ptic je sledilo še varovanje drugih rastlinskih in živalskih vrst. Leta 1992 je bila sprejeta Direktiva o habitatih, ki določa merila za varstvo redkih, ogroženih ali endemičnih vrst prostoživečih živali in rastlin ter habitatnih tipov. Obe direktivi skupaj tvorita okvir ohranjanja narave v EU – omrežje Natura 2000. S pomočjo določil obeh direktiv v Evropi varujemo več kot 1000 redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter 200 habitatnih tipov. Slovenija je obe direktivi implementirala z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000).
Podrobnejše informacije o posameznih območjih Natura 2000 se vodijo v t.i. Natura 2000 standardnih obrazcih (SDF), ki so osnovna dokumentacija o omrežju Natura 2000 na ravni Evropske unije.
Več o omrežju Natura 2000 je dostopno tukaj in v brošuri Natura 2000 v Sloveniji.
O procesu vzpostavljanja omrežja Natura 2000 v Sloveniji si lahko preberete tukaj.
Upravljanje z območji Natura 2000
Za ohranjanje oz. doseganje ugodnega stanja varovanih vrst in habitatnih tipov je treba z območji Natura 2000 ustrezno upravljati. Slovenija se je odločila, da bo območja Natura 2000 upravljala preko že vpeljanih sektorskih načrtov in skupne kmetijske politike EU. Podrobnejši varstveni cilji, usmeritve in ukrepi so za vse vrste in habitatne tipe na območjih Natura 2000 opredeljeni v Programu upravljanja območij Natura 2000.
Spremljanje stanja na območjih Natura 2000
Za učinkovito upravljanje z območji Natura 2000 je treba spremljati stanje vrst in habitatnih tipov ter tudi učinkovitost izvedenih ukrepov na stanje biotske raznovrstnosti. V ta namen so bili izvedeni nekateri popisi stanja in vzpostavljeni monitoringi za nekatere izbrane ciljne vrste. Izvaja se tudi kartiranje negozdnih habitatnih tipov.
Poročanje o stanju ohranjenosti vrst in habitatnih tipov
Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih nalagata državam članicam EU, da vsakih šest let poročajo o stanju ohranjenosti vrst in 
habitatnih tipov ter o izvedenih ohranitvenih ukrepih. Poročila po 17. členu Direktive o habitatih so dostopna tukaj, poročila po 12. členu Direktive o pticah pa so dostopna tukaj.
Dostop do podatkov
Naravovarstveni atlas – geolocirani podatki o območjih Natura 2000, kvalifikacijskih vrstah in habitatnih tipih ter podrobnejših varstvenih ciljih in ukrepih varstva.
Geoportal ARSO – datoteke območij Natura 2000 v shp formatu.
Cone habitatov vrst in habitatnih tipov v območjih Natura 2000
Oglejte si tudi:
Zgibanka Mura - tam, kjer bi lahko lebdela duša (pdf, 1,2 mb)
