Miklavž se je odpravil obiskat revnega dečka, ki je bil bolan in tudi lačen. Miklavž si je naložil vrečo jabolk zanj in ker je zunaj zelo močno snežilo je vzel konja in si opasal meč namesto da bi vzel palico. Medtem ko sta s konjem dirjala skozi temno noč, se je le ta v hipu ustavil. Ker je Miklavž v roki držal vrečo, ni mogel pogledat, kaj je razlog. Tako je vzel meč in z njim zamahnil proti črni pošasti. Nekaj je zacvililo in nato je konj zdirjal dalje. Deček je bil zelo vesel darila in Miklavža, ki ga je tolažil ob postelji. Tedaj je nenadoma nekdo začel javkati: »Miklavž, krempelj nazaj!«. Bil je parkelj, ki je iskal svoj krempelj, katerega je našel dobri mož v svoji nožnici. Ko ga je vrnil parkeljnu, se mu je ta zahvalil in mu rekel da se sedaj lahko vrne nazaj k nemarnim, Miklavž pa k dobrim, bolnim, ubogim in pridnim. Od takrat naprej torej za Miklavžem hodijo parkeljni.