Pust

Pustni teden je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.

Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči (pustna nedelja je 7 tednov pred veliko nočjo). Prava pustna dneva sta dva; pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek. Ime tega časa se smiselno veže na latinsko besedno zvezo domenica ante carnes tollendas ali levendas (nedelja, preden se umakne, pusti meso, predpostna nedelja). Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom.

Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«

K pomenu besede »maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji«

vir: Wikipedija

Pustne šeme prinašajo pomlad

Pustni čas v Sloveniji je vesel, šegav in pester. V številnih krajih in mestih potekajo pustne prireditve in povorke, v katerih se najdejo tako tradicionalni pustni liki kot maske, ki odražajo aktualno družbeno stanje. Ponekod se že stoletja ohranjajo pustni običaji in liki, ki se prenašajo iz generacije v generacijo in so vpisani v register nesnovne dediščine Slovenije. Nekateri so razglašeni tudi za živo mojstrovino državnega pomena. Poleg etnološke pustne dediščine velja obiskati tudi druge večje slovenske karnevale, ki vsako leto privabijo na tisoče obiskovalcev.

Vir: pustne šeme

Kurenti

Kurenti so eni najbolj prepoznavnih slovenskih pustnih likov. Srečali jih boste predvsem na Ptuju in okolici, Dravskem polju, pa tudi v Halozah in Slovenskih goricah. Prepoznali jih boste po značilni opravi, imenovani kurentija. Sestavljajo jo kapa, obleka iz ovčje kože, zelene ali rdeče dokolenke, zvonci, ki so navezani na verigo okoli pasu, ter ježevka. Na verigo ali ježevko so privezani robci, ki jih kurenti dobijo od žensk. Obhodi kurentov so vpisani tudi na seznam UNESCOVE nesnovne dediščine človeštva in v zadnjih letih potekajo med svečnico in pepelnico. Po ljudskem verovanju kurenti s poskakovanjem in hrupom odganjajo zimo in v deželo prinašajo pomlad in blagostanje. Če želite kurenta pobližje spoznati, obiščite tradicionalno kurentovanje na Ptuju.

Vir: Kurenti

Cerkljanska laufarija

V pustnem času se vsekakor splača zaviti v Cerkno. Tam boste srečali laufarje, značilne pustne like, ki nosijo posebna naličja-larfe, narejene iz lipovega lesa. Skupino laufarjev sestavlja 25 likov, ki se postopoma začnejo zbirati od prve nedelje po novem letu do Debele nedelje. Predstavljajo značilnosti in slabosti posameznih skupin prebivalstva. Osrednji lik je Pust, oblečen v mah in z rogovi na glavi, v rokah pa nosi smrečico. V pustnem času ga obsodijo za vse slabo v minulem letu. Poleg pusta so v skupini še drugi liki, ki so oblečeni v različne naravne materiale, kot so bršljan, slama, živalska koža. Od tod tudi njihova imena – »ta bršljanast«, »ta slamnat«, »ta kožuhov«, »ta smrekov«… Edini govoreči lik je »ta star«, pomembno vlogo pa imajo tudi Pustovi pazniki »ta terjasti.«

Vir: laufarija

Škoromatija

Škoromati so najstarejše pustne maske na Slovenskem. Na pustno soboto boste nanje naleteli v vaseh na južnem obrobju Brkinov in Podgrajsko-Matarskem Podolju, ko se odpravijo na poberijo – obhod, kjer po hišah nabirajo darove. Ta naloga pripada poberinu, ki je edini praznično oblečen. Pisane kape iz papirnatih rož in trakov so prepoznavni znak škoromatov z zvonci. Eden od osrednjih likov je tudi kleščar ali škopit, ki z lesenimi kleščami lovi ženske, dekleta in otroke, da jih škoromat lahko namaže s sajami po obrazu. Posebnost so hrušiški škoromati, ki imajo edini (razen poberina) obrazne maske.

Vir: Škoromatija

Pust v Cerknici

Cerknica se v pustnem času prelevi v eno najbolj živahnih prestolnic karnevalskega dogajanja v Sloveniji. Posebnost cerkniške povorke so značilne ogromne pustne figure kot so čarovnica Uršula, povodni mož Jezerko, ščuka velikanka, zmaj, coprnica Liza in Butalci. Dogajanje v Cerknici se začne na debeli četrtek s tradicionalnim žaganjem babe. Na pustno nedeljo pa se pustne šeme in figure podajo na pot po ulicah Cerknice. Vsekakor paša za oči!

Vir: Pust v Cerknici

S pustnimi šegami v pomlad

Zanimive pustne običaje in like boste našli tudi drugod po Sloveniji. Pridružite se pustnemu dogajanju v Drežnici in Drežniških Ravnah v bližini Kobarida. Spoznajte »ta grde«, ki lovijo in s pepelom oprašujejo mladež, ter »ta lepe«, ki obiskujejo domove, plešejo in zbirajo darove. V bližini Dobrega polja ne zgrešite Zagoriških in Ponikovskih mačkar, kjer pustne šege mešajo z elementi ljudskega gledališča. Kontrast med dobrim in zlim oziroma med »ta lepim« in »ta grdim« ponazarjajo Vrbiške šeme v okolici Ilirske Bistrice. Če zavijete v Kostanjevico na Krki, vas bodo tam pozdravili šelmarji, prepoznali pa jih boste po kovinski glavi, imenovani Šelma. V deželi kurentov so značilni tudi obhodi pustnih oračev, ki simbolično zaorjejo in posejejo seme na kmečkih dvoriščih za dobro letino na polju. V Prekmurju pa ne zamudite Borovega gostüvanja. Nekdaj je veljajo, da so, če se v prepustnem času ali v ženitvenih dneh med božičem in pepelnico ni v vasi nihče poročil, pripravili simbolično poroko z borom.

Pustni karnevali v večjih slovenskih mestih

Poleg tradicionalnih pustnih običajev in likov, boste v vseh krajih in večjih mestih naleteli na maškare in pustne povorke. V Ljubljani si oglejte Zmajev karneval, ko se po ulicah središča mesta sprehaja velik zelen zmaj, ki mu sledijo različne pustne maske, običajno vezane izbrano tematiko. Ob morju zimo preganjajo pustne šeme na Istrskem karnevalu. Veliko pustovanje vsako leto pripravijo na osrednjem trgu Maribora. Na ulicah in trgih starega Kranja pa boste priča Prešernemu karnevalu.