Po končani prvi svetovni vojni leta 1918 je Avstro-Ogrska razpadla. Nastale so nove države, med njimi 29. oktobra 1918 Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je prvega decembra tega leta združila s Kraljevino Srbijo in postala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Vojaška pot Rudolfa Maistra se je začela leta 1892 z vpisom v domobransko kadetnico na Dunaju. 1. septembra 1894 je uradno postal kadet in bil dodeljen 4. domobranskemu pehotnemu polku. Do 1919 je napredoval do generala vojske Kraljevine SHS. 29. julija 1920 je bil postavljen za poveljnika vojaškega poveljstva mesta Maribor.

Slika: Priznanja generalu Rudolfu Maistru

Štajerska

Izdal razglas o mobilizaciji, ki je omogočila ustanovitev njegove vojske. Na zahtevo Nemcev pa je moral 3. novembra dopustiti ustanovitev varnostne straže (Marburger Schutzwehr). Ta je načrtovala prevzem Maribora, zato se je Maister odločil, da jo razoroži. Razorožitev se je začela 23. novembra 1918 ob 4. uri zjutraj in je trajala 47 minut.

Severna meja po koncu prve svetovne vojne ni bila določena. Jeseni 1918 je general Maister zasedel precejšen del ozemlja, ki sta si ga lastili jugoslovanska in avstrijska stran.

Avstrijsko-madžarske enote so 4. februarja 1919 napadle slovensko vojaštvo v Radgoni. Slovenska stran pod poveljstvom nadporočnika Benedikta Zeilhoferja je avstrijski napad pravočasno odkrila in pripravila ustrezno obrambo. Maister je o spopadu obvestil francosko misijo v Zagrebu, oblastem v avstrijskem Gradcu pa je predlagal določitev demarkacijske črte, ki bi veljala do odločitve na mirovni konferenci. Ob navzočnosti francoske misije so pogajalci 13. februarja 1919 v Mariboru podpisali mariborsko pogodbo.

27. januarja 1919 je prišla v Maribor ameriška vojaška delegacija pod vodstvom podpolkovnika Shermana Milesa. Z generalom Maistrom so se pogovarjali o določitvi meja, demonstranti so ob obisku ameriške razmejitvene komisije skušali vdreti v Rotovž. Po nemških podatkih naj bi bil Maister odgovoren za smrt 13 neoboroženih občanov, ker je istega dne pred prihodom ameriške delegacije ukazal odpreti ogenj na množico 10.000 Mariborčanov oziroma Spodnještajercev, ki so z nemškimi in avstrijskimi zastavami izražali svojo voljo, da bi Maribor ostal nemško mesto pod avstrijsko oblastjo.

Koroška

Meje z Avstrijo na Štajerskem je s prevratom in boji za severno mejo rešil Rudolf Maister. Na Koroškem pa se je zapletlo. V Parizu na mirovni konferenci leta 1919 so antantne sile odločile, da se Celovška kotlina razdeli na cono A in B.

Vlada je s Koroške umaknila nadporočnika Franja Malgaja, ki je pred tem na Maistrov ukaz zavzel Pliberk in Velikovec. Maister se je vrnil na koroško prizorišče ob propadu slovenske ofenzive na začetku maja 1919, ko je preprečil prodiranje nemško-avstrijskih čet na Štajersko, z zmago pa je zaključil svoje koroško bojevanje s poveljevanjem Labotskemu odredu konec maja in začetek junija 1919. V tej ofenzivi je bilo osvobojeno vse slovensko etnično ozemlje na Koroškem – Maistrova dediščina – MNZS, MNOM.

Slika: Zemljevid celovške kotline, razdeljene na cona A in B

Plebiscit na Koroškem, 10. oktobra 1920, je bil kljub prizadevanjem Maistra in Narodnega sveta za Koroško, da bi Slovence prepričala, naj glasujejo za združitev z matičnim narodom, za slovensko stran izgubljen. Za Republiko Avstrijo je glasovalo 59,1 %, za Kraljevino SHS pa 40,9 %.

Rapalska meja

Kraljevina Italija je s Francijo, Združenim kraljestvom in Rusijo 26. aprila 1915 podpisala tajni Londonski sporazum, s katerim so ji v zameno za pristop antantne sile obljubile tudi velik del s Slovenci poseljenega obmejnega ozemlja Avstro-Ogrske. Italija je 23. maja 1915 napovedala vojno Avstro-Ogrski, po njenem razpadu novembra 1918 pa je zasedla dobro četrtino slovenskega ozemlja: slovensko Istro, Primorsko in večino Notranjske.

Slika: Ozemlje današnje Republike Slovenije leta 1920:
svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS,
zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919

Na konferenci v Rapallu 12. novembra 1920 sta dosegli dogovor o poteku meje, s katerim je Italija presegla Londonski sporazum. Državna meja je potekala po črti Mangart–Triglav–Krnice–Špehovše–Hotedrščica–Planina–Snežnik–Reka. Predsednik jugoslovanskega dela je bil Rudolf Maister.

Dokumentacija:

Slika: prevzem poveljstva v Mariboru

Vir: Medobčinski muzej Kamnik

Park generala Maistra

je uredila Občina Ljutomer v spomin in počastitev velikemu Slovencu, domoljubu, pesniku in borcu za severno slovensko mejo, generalu Rudolfu Maistru, ki je s svojimi dejanji v prelomnem letu 1918 odločilno vplival na potek zgodovine slovenskega naroda in domovine.

Spomenik je edini v Sloveniji, ki prikazuje Rudolfa Maistra kot kulturnika, pesnika in bibliofila. Bronasti kip nagovarja obiskovalce s knjigo v roki, na njegovi desni strani pa stoji kompozicija, sestavljena iz knjig, na katere sta položeni uniforma in častniška kapa ter nanjo prislonjena generalova sablja. Slika: Spomenik v Ljutomeru, park generala Maistra posvečen kulturniku, pesniku in bibliofilu.