Starejšo domačijo si je marsikje v Sloveniji težko predstavljati brez slamnate strehe, saj nosi pečat preteklosti in ohranja toplino. Televizija Slovenija je obiskala slamokrovca Antona Golnarja v Sovjaku, enega redkih predstavnikov izumirajoče obrti.

Slamnate strehe so vse bolj priljubljene tudi v današnjih časih. Izkušeni slamokrovec pove, da s slamo krite strehe zdržijo tudi do 30 let. Trpežnost je odvisna od naklona. Bolj je strmo, dlje drži, tako da zdrži od 25 do 30 let, če je vsaj 50-odstotni naklon, pravi Golnar.

"Za kritino je najbolj trpežna pšenica, danes uporabljamo eno tretjino pirine slame. Iščemo neke stare sorte pšenice, večino pa uporabljamo rženo slamo, ker je dolga in se je pridela največ na hektar," krovec pove glede izbire materialov.

Včasih so del slame, ki so jo potrebovali, lahko kupili, danes pa morajo za to poskrbeti sami: "Danes tega skoraj nihče več ne prideluje, tako da sami orjemo in žanjemo. S takšno žetvijo je tudi veliko dela, saj mora slama ostati cela, ne da se žeti s kombajnom. To slamo sami pridelujemo na 12-15 hektarjih.

Anton Golnar se že dobri dve desetletji ukvarja s slamokrovstvom in je tudi nosilec nesnovne kulturne dediščine. Obrti se je naučil na eni izmed delavnic, ki so potekale v vasi. "Tega pokrivanja streh sem se lotil, ko sem izgubil službo. To je bilo leta 1998, tako da sem 20 let delal sam in v tem času dela priučil tudi svojega sina," pravi.

vir: RTVSlo - Slamokrovstvo - izumirajoča obrt, ki je hkrati "služba, užitek in konjiček"

Samostojni podjetnik Anton Golnar že skoraj osem let dejavno sodeluje pri obnovikulturne dediščine. Svoje znanje in kakovost lastnih izdelkov slame je dokazal zmnogimi kakovostno obnovljenimi kulturnimi spomeniki po različnih krajih Slovenije. Uspešno je obnavljal strehe v Rogatcu (v muzeju na prostem), Artičah (Banovo domačijo), Trnovski vasi (Simoničevo domačijo), Rogaški Slatini (Junežovo domačijo) in številne druge objekte.

vir: Slamnata streha

Vsako leto se požanje cca 10 hektarjev rži in le-ta se v delavnici Antona Golnarja spremeni v šope, ki jih potrebuje za kritje slamnatih streh. Preden pa se hiša lahko pohvali z zlatorumeno streho, je potrebnega še veliko ročnega dela, potrpljenja in spretnosti.

Način predelave slame se začne v začetki julija, ko Anton Golnar po Prekmurju išče pravo slamo, ki ni preveč uležena in ne prekratka, saj mora biti ravno in dolga. Ko se rž požanje, se snopi zložijo v križe in se pustijo na njivi en teden, da se rž in slama posuši. Slama se nato skladišči pod streho in se lahko takoj začne predelovati v šope.