Novoletni običaji in navade: kako pričakati novo leto in odvrniti nesrečo

Kateri so novoletni običaji in navade, ki veljajo v Sloveniji, in kaj za srečo v novem letu počnejo drugod po svetu?

Še preden pa vam opišemo te zanimivosti, pa se vam v imenu Izletniške kmetije Na koncu vasi zahvaljujemo ker ste bili naši gostje, ali ste to nameravali biti, oz. se odločate, da boste naši gostje v prihodnosti.

Novo leto za mnoge pomeni nov začetek. Spominjamo se preteklega leta, kupimo nove koledarje in ustvarjamo novoletne zaobljube. Ljudje po svetu pa novo leto pozdravijo z različnimi tradicijami. Slovenci ga začinimo s sarmo, biftekom in pogosto pirotehniko. Po svetu pa ima skoraj vsaka država svoje novoletne tradicije, ki prinašajo srečo. Poskusi kakšno in ugotovi, če se ti bo obrestovala. Škoditi zagotovo ne more.

Kateri so najbolj zanimivi novoletni običaji in navade pri nas?

Običaji se začnejo že pri jedilniku, saj naj bi v Sloveniji na novo leto vedno jedli svinjino (ali pa meso vsaj neke štirinožne živali), ker naj bi prinašala napredek, v nobenem primeru pa ne smemo jesti perutnine, ki prinaša nazadovanje. Po izročilu namreč »prašič rine naprej, kura praska nazaj«. Poleg svinjine naj bi srečo prinašale tudi leča, ki zaradi svoje oblike spominja na zlatnike, sarma, ki s svojimi zelenimi listi prav tako spominja na denar, in sladice, ki simbolizirajo bogastvo. V nobenem primeru ne smemo na 1. januar jesti perutnine!

Zanimiva tradicija je tudi krašenje studencev in vodnjakov, saj naj bi imela voda čarobno moč, zato se na ta dan vodi darujejo božičnik (obredni kruh, pečen za božične praznike), denar, jabolka, orehe in bršljan.

Na novoletno jutro pa naj bi se potem doma umili z vodo iz studenca, kar naj bi v novem letu prineslo blagostanje in srečo. Z vodo je povezano tudi prepričanje, da naj bi tisti, ki se na novo leto prvi umije, dobil zlate zobe, zato si nekateri umivajo zobe že takoj po polnoči. 

Na novoletni dan pa naj bodo prvi gosti moški, saj če v hišo najprej vstopi ženska, nas bo doletela nesreča. Za srečo morajo dekleta trikrat pomesti sobo v smeri od praga proti mizi (da ne bo sreče odneslo ven) in nato smeti raztresti po vrtu, da bo v novem letu sadje bolje obrodilo.

Poleg tega tudi pri nas novoletni čas zaznamujejo različni simboli za srečo, kot so mušnice, pikapolonice, škrati, štiriperesne deteljice, zvonovi, sveče, podkve, dimnikarji, prašički in slončki, ki jih lahko podarimo v obliki obeskov ali manjših figuric.

Pa v tujini?

Tudi druge države imajo kar nekaj zanimivih novoletnih običajev.

• Španci za srečo pojejo dvanajst grozdnih jagod (za vsak udarec zvona), za boljše ljubezensko življenje pa si nadenejo rdeče perilo.
• Grki se preizkusijo v igrah na srečo – najpogosteje v igri s kartami, ki se imenuje 31,
• Danci uživajo v razbijanju okrušenih ali neuporabljenih krožnikov (več ko je razbite posode na pragu, bolj je družina priljubljena).
• Brazilci se oblečejo v belo z barvnim perilom (barva perila naj bi določila, na katerem področju boste imeli srečo, npr. roza spodnjice vam bodo prinesle srečo v ljubezni) in še bi lahko naštevali.
• Estonci: jesti za sedem ljudi:gre za navado, ki se je Slovencem verjetno ne bi bilo težko držati. Nekateri Estonci na silvestrski dan pojedo kar sedem obrokov. S tem bi naj nahranili in vzeli moč sedmih moških. Seveda jih lahko poješ tudi več.
• Romuni in Bolivijci: kovanec v reko ali v torto - Kovanci se pogosto znajdejo v novoletnih tradicijah kot simboli denarja v novem letu. V Romuniji jih za srečo na novoletni dan radi mečejo v reke, v Boliviji pa en kovanec spečejo v torto. Tisti, ki prejme kos s kovancem, naj bi imel pred sabo še posebej dobro leto. Tisti, ki prejmejo navaden kos, pa so še vedno dobili torto, tako da na koncu nihče ni žalosten.
• Turki si za novo leto umažejo roke oziroma vrata – ob vrata vržejo granatno jabolko. Če si se že kdaj pobližje spoznal z granatnim jabolkom, verjetno veš, da gre za eno bolj umazanih tradicij. Ampak vreči jo moraš s vso močjo, saj naj bi število semen, ki padejo ven, simboliziralo, koliko sreče boš imel v prihodnjem letu. Več semen seveda pomeni več sreče.
• Kolumbijci imajo zanimivo tradicijo, ki spodbuja potovanje po svetu. Na novoletni dan s praznim kovčkom pretečejo en krog okoli hiše oziroma stanovanja. Krog namreč simbolizira, da boš imel naslednje leto vsaj eno uspešno potovanje okoli sveta.
• Irska tradicija je napovedovanje politične prihodnosti države, s preverjanjem v katero smer piha veter ob polnoči na silvestrovo. Če je veter iz zahoda, je velika verjetnost, da bo v tem letu vladala sreča. Če je veter z vzhoda, bo vpliv Britancev prevladujoč. Na irskem je prav tako običaj, da dajo samske ženske šopek omele pod svoje blazine v upanju, da bodo ulovile moža. Druga tradicija, ki je značilna za Irsko, je razbijanje po vratih in oknih hiše s kruhom. Na tak način naj bi izganjali zle duhove in zagotovili kruh za prihodnje leto.
• Portugalski otok Madeira ima svoje mesto v Guinnessovi knjigi rekordov v rubriki, kjer se proslavlja najbolj razkošno novo leto. V letu 2009 je vlada porabila 12.000.000 evrov za zagotovitev čim bolj spektakularnega praznovanja novega leta na svetu. Drugi znani ognjemeti potekajo še v Riu de Janeiru, v pristanišču Sydney-a in seveda v New Yorku, kjer obiskovalci gledajo spust velikanske kristalne žoge iz, na kateri se odvijajo trenutki starega leta.
• Novo leto je najstarejši praznik, ki se še vedno praznuje. Babilonci so praznovali novo leto že 4000 let pr.n.št. Takrat se je novo leto začelo na prvo novo luno po končanju spomladanskega enakonočja. Praznovanje je trajalo 11 dni, pri čemer je vsak dan imel drugačen namen in dejavnosti.
• Avstrija ima eno od najbolj glamuroznih praznovanj novega leta. Na cesarski plesu, ki izhaja iz stoletne tradicije dinastije Habsburžanov, nosijo plesalci bele halje in črne suknjiče. Ob polnoči se predvaja Straussova opereta »Die Fledermaus«, ki se izvaja na vsak novoletni dan. Mize so pogosto okrašene s sladkimi prašički.
• Kitajsko novo leto je vedno na 2. mlaj po zimskem solsticiju, kar je vedno enkrat med 22. januarjem in 19. februarjem. Pravilni datum lahko določimo tudi tako, da pogledamo kdaj je po zimskem solsticiju prva polna luna in potem od tega datuma odštejemo 14 dni. Če se nam zdijo prej opisani postopki preveč zapleteni, bomo do pravega datuma najlažje prišli tako, da ga bomo poiskali na internetu. Tretji dan novega leta je dan, ko miši poročijo svoje hčere, tako da gredo ljudje zgodaj spat, tako da se ne moti miši.
• Japonsko novo leto se tradicionalno praznuje tako, da potekajo priprave cel teden na prihod novega leta. V tem času je potrebno hišo temeljito očistiti, tako da se hiša očisti zlih duhov. Prav tako morajo poplačati vse dolgove. In kar je najpomembnejše, potrebno je rešiti vse spore in odpustiti ljudem. Pred polnočjo pozvonijo 108-krat, kar simbolizira odpravo 108 težav. Novo leto vstopajo brez težav, nesporazumov in brez dolgov ter v pričakovanju miru in blaginje. Dan po novem letu je prvi dan tako imenovanega pisanja, ko ljudje pišejo svoje upe in sanje za novo leto.
• Za Afroameričane ima novoletni dan poseben pomen, saj se pogosto imenuje Emancipacijski dan. Namreč na 1. januarja 1863 so sprostili vse sužnje iz suženjstva. Danes zaradi tega veliko afriško-ameriških družin ta praznik praznuje 1. januarja. Tradicionalna hrana na ta dan so ohrovt, šunka, makaroni in sir. Edinstveni afriško-ameriški praznik je prav tako Kwanzaa, ki traja več kot sedem dni, saj se začne 26. decembra, tako da je novoletno praznovanje pogosto del poti do ponovnega povezovanja ljudi s svojimi afriškimi koreninami.
• "Auld Lang Syne" je najbolj znana pesem, za katero nihče ne pozna besedila. Toda letos, je čas, da boš vedel! Napisal jo je Robert Burns in je prvič izšla po njegovi smrti leta 1796. Pesem je postala takojšna stalnica v letu 1929, ko je Guy Lombardo igral na silvestrovo v oddaji v New Yorku. Naslov dobesedno pomeni »Old Long Time«, ki se začne z …Ali naj se starega znanca pozabi in se nanj nikoli več ne spomni? Ali naj se starega znanca pozabi za vse večne čase?
• Uporaba otroka kot simbola za novo leto je bila sporna že od začetka. V veliko krajih pazijo, da se otroka na prvi dan v novem letu zasuje z darili različnih trgovcev oziroma promocije željnih oseb. Že stari Egipčani so simbolizirali praznovanje novega leta z rojstvom otrok. Današnji otrok je tradicionalno zavit v plenico s pasom.

Kot zanimivost naj omenimo še ognjemete, ki so postali obvezen del vsakega novega leta, izvirajo pa iz Kitajske in naj bi odgnali zle duhove.

Ne glede na to, ali imajo ti običaji želen učinek ali ne, so vsekakor zanimivi, in če ne drugega, bodo nedvomno popestrili vaše novoletno praznovanje.

Vir: CityMagazine, Dostop, Pomurec