PILOTSKE MERITVE MIKROPLASTIKE V SLADKOVODNIH RIBAH RDEČEOK (Rutilus rutilus) V POREČJU REKE MURE NA OBMOČJU SLOVENIJE

Ko beremo poročila o skrb vzbujajočih količinah mikroplastike v oceanih, zagotovo ne pomislimo takoj, da se ta velika okoljska težava pojavlja tudi precej širše in tudi veliko bližje nam.

Plastika in plastični izdelki so (še vedno) zelo razširjeni v našem vsakdanu, a z okoljskega vidika je, predvsem zaradi svoje počasne in težke razgradljivosti, plastika eden od najbolj težavnih odpadnih materialov.

Ne gre le za velike odpadne kose vrečk in drugih odvrženih plastičnih predmetov, ki jih je mogoče razmeroma preprosto (čeprav zamudno) mehansko odstraniti – veliko večje breme in grožnja je prostemu očesu nevidna mikroplastika. Ta se preveč preprosto znajde v ribah in drugih živih bitjih v vodah, kjer so posledice grozljive in se s časom le stopnjujejo.

Prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji opravila gimnazijca

Slika vir: Sobotainfo

Dijaka tretjega letnika ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča, 17-letni Domen Bogdan iz Ljutomera in komaj polnoletna Tamara Kolerič s Cvena med Ljutomerom in Muro, sta v iztekajočem se šolskem letu s svojo raziskovalno nalogo želela preveriti, ali je mikroplastika že onesnažila tudi porečje reke Mure ter napadla in ogrozila tamkajšnje sladkovodne ribe.

• Tamara Kolerič izhaja iz naše turistične kmetije Na koncu vasi / ponosna starša

"V Sloveniji takšnih meritev mikroplastike v ribah sladkovodnih jezer in rek še niso naredili, zato je bilo najino raziskovanje pilotsko," nam pojasni mlajši soavtor naloge, ki obenem poudari pomen takšnih raziskav: "Kar 70 odstotkov vse mikroplastike v oceane pride ravno iz rek, zaradi česar so tovrstne raziskave enako pomembne oziroma še pomembnejše od tistih v oceanih."

Njuno raziskavo je usmerjala dr. Marija Meznarič, ki na ljutomerski gimnaziji uči biologijo, povezali so se tudi z Inštitutom za vode Republike Slovenije, del raziskav zadnjega je ugotavljanje količine mikroplastike v Jadranskem morju.

Ugotovitve so ju presunile

Rezultati njunih meritev mikroplastike v ribah rdečeokah (Rutilus rutilus) v porečju reke Mure so vse osupnili, analizirali so 50 rib s petih različnih krajev: rokava reke Mure v Sladkem Vrhu, umetnega jezera Stara jama v Zgornjem Konjišču, rokava reke Mure v Hrastju – Moti, akumulacijskega jezera v Gajševcih in počasi tekočega rokava reke Mure na Krapju.

Slika vir: lastni arhiv

Skupaj so odkrili kar 239 delcev mikroplastike – 230 vlaken in devet delcev (fragmentov). "Šele tedaj sva se resnično zavedela razsežnosti te težave," je povedal Domen.

S svojo raziskavo so pritegnili pozornost tudi v širši družbeni in znanstveni skupnosti.

Na letošnjem 55. tekmovanju mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije, sta dijaka v kategoriji Ekologija z varstvom okolja – srednje šole prejela zlato priznanje in na sklepnem izboru 28. in 29. junija v Murski Soboti dosegla prvo mesto z vsemi možnimi točkami.

Domen in Tamara pa svojega raziskovalno-znanstvenega dela z Muro in ob njej še nista končala: v sodelovanju z dr. Manco Kovač Viršek z Inštituta za vode Republike Slovenije ravno te dni pripravljata znanstveni članek za objavo v eni od mednarodnih znanstvenih revij, potegujeta pa se za vsaj še eno prestižno nagrado slovenske znanosti.

Vir: https://siol.net/digisvet/novice/tudi-ribam-v-muri-ni-prizaneseno-z-mikroplastiko-557871