V kategoriji ljubitelji prleške gibanice je prvo mesto zasedla Marija Žuman, v kategoriji tržni ponudniki pa Izletniška kmetija Na koncu vasi

Državno ocenjevanje prleških gibanic 2020 - 13. junij 2020

Vsakoletno ocenjevanje prleških gibanic pridobiva na pomembnosti. Letošnje je postreglo z odličnimi rezultati in izjemno lepo razstavo, kar priča o tem, da marsikje pogosto v kuhinji zadiši po tej tradicionalni prleški sladici. O tem je prepričan tudi predsednik strokovne komisije Tomaž Vozelj, ki, kot je dejal, zelo natančno spremlja kulinariko in njene posebnosti na lokalnem parketu po Sloveniji. Navdušen je bil nad kakovostjo ocenjenih prleških gibanic, istočasno pa priznal, da ga je presenetilo veliko število prijavljenih v kategoriji ljubitelji prleške gibanice, še posebej mladih. Kar pet jih je bilo starih manj kot 17 let!

Tudi Jeleno Tramšek in Zdenko Tompa je nekoliko presenetilo število prleških gibanic, ki so bile pečene v okroglem lončenem pekaču, saj jih je bilo kar 14 pečenih na tradicionalen način.

Tričlansko strokovno komisijo so letos sestavljali Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije; Zdenka Tompa, upokojena učiteljica kuharstva Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci in Jelena Tramšek, mojstrica prleške kuhinje.

V kategoriji ljubitelji prleške gibanice je bilo ocenjenih 14 prleških gibanic, prva tri mesta so osvojili: 

1. Marija Žuman,
2. Majda Markovič,
3. Karlo Marcinjaš.

V kategoriji tržni ponudniki je strokovna komisija ocenila 10 prleških gibanic, najboljše so tokrat spekli:

1. Izletniška kmetija Na koncu vasi,
2. Lončarstvo Žuman Saša s.p.,
3. Flo cukeraj.

Zmagovalki v obeh kategorijah sta prejeli tudi okrogel lončeni pekač Lončarstva Žuman. 

Absolutna zmagovalka letošnjega ocenjevanja je postala Marija Žuman, ki je za svojo prleško gibanico dobila najvišjo oceno, 19,0 točk (od možnih 20).

Konec junija bo Kulturno, turistično in izobraževalno društvo Kelih prvič podelilo še certifikate Tradicionalna prleška gibanica tistim, ki so dosegli pogoje, določene s pravilnikom. Tradicionalna prleška gibanica se namreč peče v okroglem lončenem pekaču in na državnem ocenjevanju prleških gibanic ustreza visokim standardom kakovosti.

povzeto po Prlekija-on.net

objavljeno tudi: Vestnik.si

objavljeno tudi: Pomurec.com

Društvo KELIH - video: Prleška gibanica: tradicija in priprava

Petkov popoldan (3.7.2020) je bil v znamenju podelitve certifikatov Tradicionalna prleška gibanica. Slovesnosti se je udeležila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije dr. Aleksandra Pivec, ki je ob tem priznala, da je zgodba prleške gibanice tesno vpletena v njene spomine na otroštvo, veže jo na spomin na stare starše, kjer je bila na mizi večkrat tudi prleška gibanica. Poudarila je, da je dediščina slovenske kulinarične kulture izredno bogata in vpeta v družbeno življenje: »Slovenci smo tradicionalni, vezani na svoj dom in na svojo zemljo, ohranjamo odnos do svoje kulture, pokrajine, tradicije in tudi hrane. Svoje jedi cenimo in smo nanje ponosni. Raznovrstno oblikovana pokrajina ter tradicionalna priprava hrane prinašata bogate okuse, ki postajajo vse pomembnejši v domači turistični ponudbi. Slovenijo predstavlja 24 gastronomskih regij z več kot 170 razpoznavnimi in značilnimi jedmi, ki so temelj slovenske kulinarične prepoznavnosti. Lokalno pridelana in kakovostna hrana pomenita tudi dodatno spodbudo za razvoj turizma. Pri tem je ključno povezovanje kmetijstva in turizma. Torej lokalnih pridelovalcev in turističnih ponudnikov ki lahko skupaj ponudijo izjemen potencial za razvoj edinstvenih in doživetih turističnih zgodb s kreativno, tradicionalno in sodobno kulinariko ter gastronomijo.«

vir: Prlekija-on.net

Ob tej priložnosti se je iskreno zahvalila organizatorju za uspešno organizacijo ocenjevanja prleških gibanic že od leta 2014, predvsem pa za ves trud, ki je bil vložen za poenotenje recepta za pripravo prleške gibanice. Prav tako je čestitala vsem proizvajalcem, tako ljubiteljskim kot tudi tržno usmerjenim, ki so se prijavili na to tekmovanje, še posebej pa dobitnikom prvih certifikatov Tradicionalna prleška gibanica. Na koncu se je zahvalila za ohranjanje te bogate in pomembne kulinarične tradicije Prlekije in s tem tudi Slovenije.

Ob tem je mag. Tjaša Kos, predsednica Kulturnega, turističnega in izobraževalnega društva Kelih, povedala, da so že na prvi turistično-gastronomski prireditvi Prleška gibanica 2014 izvedli ocenjevanje prleških gibanic. Ni bilo lahko, priznavajo. In ko se je takoj zatem začelo govoriti o zaščiti te naše sladice, se jim je skoraj zavrtelo. Ampak zasukali so rokave. Z izvedbo številnih izobraževalnih delavnic na terenu, zbiranjem receptov, mimogrede, zbrali so jih več kot 100, okroglih mizah, promocijskih aktivnostih v vseh teh letih se danes s ponosom uzrejo nazaj. Spletna stran, predvsem pa brošura in izobraževalni film pričajo o njihovem delu. Niso se lotili postopka zaščite. Za to je še čas, so prepričani. Zagotovo mora prleška gibanica postati še bolj prepoznavna, da jo bo poznalo in peklo še več ljudi, zato še vedno izvajajo številne promocijske aktivnosti po Sloveniji.

Spodbujajo peko prleške gibanice v okrogli lončeni skledi

S podelitvijo certifikatov Tradicionalna prleška gibanica se spodbuja peka prleške gibanice v okrogli lončeni skledi tako pri tržnih ponudnikih kot pri ljubiteljih prleške gibanice. Tako so jo namreč pekli nekoč. Ker danes skoraj nihče nima krušne peči ne doma ne v gostinskem lokalu, peka v krušni peči ni pogoj za pridobitev certifikata. Poleg doseganja standardov kakovosti, določenih v pravilniku, je pogoj za pridobitev omenjenega certifikata uporaba okrogle lončene sklede.

Certifikate so v kategoriji ljubitelji prleške gibanice prejeli Marija Žuman, Majda Markovič, Karlo Marcinjaš, kafetarici Majda in Lidija, Gabika Rauter Puhan in Erazem Kos. V kategoriji tržni ponudniki bodo odslej ponujali prleško gibanico s certifikatom Izletniška kmetija Na koncu vasi, Lončarstvo Žuman Saša s.p., Flo cukeraj in Turizem na podeželju Tompa.

Priprava prleške gibanice, katere receptura se prenaša iz roda v rod, pripomore tudi h krepitvi lokalne identitete ter prispeva k posebnosti in pestrosti območja, na katerem je prisotna. Naj kot kulinarična posebnost ostane pomemben del kulinarične dediščine Prlekije!