Značilno vino renskega rizlinga je polno, zaokroženo, z značilno cvetlico in aromo ter ima dolgo življenjsko dobo.

Po poreklu je iz renske divje trte. Ime izhaja iz besede "rieseln" - osipavati, saj je bila ena izmed lastnosti trte, da se je rada osipavala med cvetenjem. Iz sorte dobijo vino z najširšo paleto po okusu in cvetici od suhega, živahno mladega vina, polnega težkega vina, s plemenito sladkobo kot posledico posebnega načina in časa trgatve. Lahko trdimo, da je renski rizling sorta, ki lahko v vinu združi harmonično osebnost s sposobnostjo počasnega staranja vina. Sorta je najbolj razširjena v severni Italiji, Avstraliji, Kaliforniji in državah zahodne Evrope. Zanimivo je da renskega rizlinga ne smejo gojiti v Franciji (razen Alzacije). V Sloveniji daje sorta vina čudovite sortne kakovosti. Poudariti pa je potrebno, da so nekateri kloni renskega rizlinga, ki slovijo po izredni rodnosti, smrt za kakovost tega vina. Ponovno je potrjeno, da je kakovost vina mnogo več kot samorazmerje med sladkorjem in titracijskimi kislinami, da potrebuje kakovostno vino številne ekstraktne snovi, ki mu dajo telo, lahko hlapne sestavine pa cvetico, ki mu daje dušo. Sortne lastnosti so poudarjena kislina, polnost in značilna elegantna aroma ter plemenita diskretna cvetica.

Značilno vino renskega rizlinga je polno, zaokroženo, z značilno cvetlico in aromo ter ima dolgo življenjsko dobo.

S staranjem njegova vrednost praviloma narašča. Renski rizling daje v severnih conah najplemenitejša bela vina svetovnega slovesa. Velika prednost renskega rizlinga kot pozno dozerevajoče sorte je v tem, da proti koncu dolge faze dozorevanja akumulira veliko sladkorja in pri tem ne izgubi veliko kislin. Je tudi dobra podlaga plemeniti gnilobi, ki napade že zrele jagode, kar daje osnovo za odlična suha ali pa tudi sladka vina z naravnim nepovretim sladkorjem. Normalno dozorelo grozdje daje vina svetle do slamnato rumene barve z zelenim odtenkom. Vina jagodnega izbora so zlato rumene barve in dobijo s staranjem v steklenici značilno jantarno rumeno barvo. Mlado vino ima svežo - sadno aromo, ki spominja na cbet akacije, breskve, češnje in pri višjih kakovostnih stopnjah na cimet, med ali marelico. Renski rizling je sorta, ki v vinu takoj razkrije vse napake vinarja in kletarjenja, preveč ali premalo žvepla, stari in nečisti sodi, slab biološki razkis; vse to prikrajša vsakega ljubitelja vina te sorte po zaželenem užitku.

Vir: SiOL
Trta, ki so jo nemški izseljenci odnesli vse do Avstralije

Kralj belih vin velja za evropsko aristokracijo, a se vse bolj uspešno širi tudi po novem svetu.
Ob renskem rizlingu nemudoma pomislimo na Nemčijo, na dolino reke Mozele ali na francosko Alzacijo in avstrijski Wachau, pa tudi na naše štajerske griče. Renski rizling je vino, ki uspeva v hladnejšem podnebju, a s še vedno dovolj sonca. Za nemške rizlinge velja, da so slajši, alzaški in avstrijski so bolj suhi, z bolj definiranim okusom.

Nemci so ob odseljevanju s sabo odnesli tudi renski rizling Toda v zadnjem času rencem iz starega sveta vse bolj konkurirajo tudi tisti iz novega sveta, iz Avstralije, Južne Afrike, z Nove Zelandije in iz ZDA. Za vse je značilno, da tudi tam rastejo v predelih s hladnejšim podnebjem. In mnogo teh trt so v novi svet prinesli prav nemški priseljenci. To se je na primer zgodilo v Avstraliji, kjer največ renskega rizlinga pridelajo v Clare Valleyju na jugu celine. Območje so sprva naselili priseljenci iz Prusije, ki so s seboj prinesli tudi renski rizling in ga zasadili že okoli leta 1840. Zanimivo je, da je bil renski rizling najpomembnejša avstralska bela sorta vse do 90. let 20. stoletja.

Tudi na Novi Zelandiji renski rizling gojijo na jugu, na Južnem otoku, natančneje v Osrednjem Otagu, ki ima poleg hladnejšega podnebja tudi revno zemljo, kar prav tako ustreza tej sorti. Tam pridelajo 90 odstotkov vsega novozelandskega renskega rizlinga.

Gojijo ga tudi v Južni Afriki in ZDA V Južni Afriki so začeli renski rizling resneje gojiti šele pred dobrima dvema desetletjema. Čeprav so trto prav tako s seboj prinesli nemški priseljenci, je dolgo veljalo, da so razmere v večini južnoafriških vinogradov za skromni rizling preveč radodarne, podnebje pretoplo in zemlja prebogata. Zdaj ga sadijo na višjih območjih, kjer ga doseže hladen veter z Antarktike.

V ZDA so pridelovalci renskega rizlinga v Oregonu, kjer so z njim zasadili strma pobočja. V zadnjem času so tisoč hektarjev vinogradov zasadili tudi v zvezni državi Washington, kjer so ob reki Columbia poletni dnevi dolgi in topli, noči pa hladne, kar so idealne razmere za renski rizling.
Za rizlinge novega sveta je značilno, da so bolj podobni francoskim in avstrijskim, le nekaj izjem iz Južne Afrike in okolice Nelsona na Novi Zelandiji se navezuje na nemško tradicijo. Tako so ti novi rizlingi suhi, sadni, osvežilni, tako kot sicer veleva trenutni trend mode belih vin.