Ker so Židje živeli v dva tisoč letnem pregnanstvu in so se velikokrat prisilno preseljevali, so živeli po različnih krajih sveta v diaspori, je tudi židovska kultura izredno raznolika. V svojo kulturo so vtkali prvine različnih kultur, obenem pa so bili tudi posredniki med različnimi kulturami. Temelj njihove kulture je vera, ki preveva vse njihovo življenje.
Osrednji arhitekturni objekt židovske skupnosti je sinagoga, v kateri se izraža tudi njihova kultura. Ob sobotah, četrtkih in ponedeljkih ter ob praznikih potekajo v sinagogi židovski verski obredi. Židovsko bogoslužje vodi rabin. Čeprav so sinagoge arhitekturno izjemno raznolike, veljajo za njihovo postavitev posebna pravila, na primer da mora biti sinagoga ob vodi, na »čistem mestu« in v okviru danosti na najvišji točki kraja, da morajo okna biti visoko nameščena in ne smejo gledati na sosednje stavbe. Pri tlorisni razporeditvi sinagoge je pomembno ločevanje spolov, kar seveda vpliva na izoblikovanje notranjosti zgradbe. Za ženske so v začetku uredili posebne molilnice, pozneje pa so mesto dobile na galeriji. Židje, moški in ženske, ki sledijo svojim verskim tradicijam, nikoli ne hodijo nepokrite glave, kar še posebej velja za sinagogo še danes.
Med pomembno opremo sinagoge sodijo posode za ritualno umivanje rok, ki se nahajajo v bližini vhoda. Notranjost sinagoge je organizirana okrog dveh točk: okrog skrinje za Toro (Postavo) in oder ali prižnica, kjer se prebira Postava. Glavna značilnost sinagoge je skrinja ali omara zaveze, v kateri hranijo zvitke tore in stoji ob vzhodni steni s svojo sprednjo stranjo obrnjena proti Jeruzalemu. Zvitki Postave so najpomembnejši in edini »sveti« liturgijski predmet v sinagogi, ki s samo prisotnostjo posvetijo notranjost prostora. Oprema Tore vsebuje: škatlico, širok trak iz platna, svile ali žameta, ki drži zvitek, da se ne odvije. Ker se črk Tore s prsti ni dovoljeno dotikati, se pri branju uporablja jad, kazalo, ki je običajno izdelano iz srebra. Predmeti ki se uporabljajo pri bogoslužju: svečniki, posode in kelihi, so običajno okrašeni z živalskimi motivi, kot je na primer lev, ptica in riba, oziroma z Davidovo zvezdo. Pomemben pripomoček obredov v sinagogi in tudi vsakdanjega verskega življenja je menora, svečnik s sedmimi kraki.
Poleg sinagoge je osrednji verski objekt židovske skupnosti pokopališče. Verski predpisi narekujejo, da morajo biti nagrobniki z napisom obrnjeni proti Jeruzalemu. Značilna oblika židovskih nagrobnikov spominja na Mojzesove kamnite tablice.
V židovskem koledarju se mesec ravna po luni, leto pa po soncu, je torej lunisolarni koledar. Najbolj znani židovski praznik je Šabat, sobota, dan počitka v spomin na to, da je Bog ustvaril vse stvarstvo v šestih dneh, sedmi dan pa je počival. Šabat traja od petkovega do sobotnega sončnega zahoda. Židje ob sobotah ne delajo, ampak počivajo, jedo praznične jedi in prebirajo Toro. Pesah je židovska velika noč, praznik nekvašenega kruha, ki jih spominja na osvoboditev izpod egipčanskega suženjstva. Šavuot se praznuje petdeset dni po drugi pashalni večerji v spomin na čas, ko je bila Židom izročena Tora. Sukot je agrarni praznik, ki traja sedem dni in je povezan s spravilom poljščin. Židje se na ta dan spominjajo tudi začasnih prebivališč, v katerih so prebivali med tavanjem iz Egipta v obljubljeno deželo. Ljudje si za praznovanje postavijo začasne kolibe in v njih preživijo vsaj nekaj prazničnih dni. Roš hašana je dan židovskega novega leta. Jom Kipur je spravni dan, ko se vsi odrasli Židje postijo in preživijo nekaj časa v sinagogi, da bi dobili odpuščanje za svoje grehe. Med vesele židovske praznike sodijo Hanuka ali praznik luči, Purim ali praznik usod, ki ponazarja zgodbo Esterine knjige. Židje, predvsem otroci, se na ta dan našemijo.
Tudi židovsko kuhinjo so oblikovala verska pravila. Predpise in prepovedi glede prehrane so rabini oblikovali že v prvem tisočletju pred našim štetjem. Ta pravila ločijo košer oziroma čista živila, ki so primerna za uživanje in nečista, oziroma nekošer, torej prepovedana živila, med katera sodi recimo tudi svinjina. Posebna pravila veljajo tudi za zakol živali, saj židovska vera prepoveduje uživanje krvi v kakršnikoli obliki.
Verjetno je eden najbolj znanih in priljubljenih izrazov židovske kulture glasba klezmer, ki je tradicionalna glasba vzhodno-evropskih Židov, ki so govorili jidiš. Beseda klezmer je stari hebrejski izraz za glasbenika. Glasba klezmer je v zadnjih desetletjih osvojila skoraj ves svet.
organizirate slavnostni dogodek (abraham, rojstni dan, poroko, birmo,..) ali pa sestavljate program za izlet po prečudoviti Prlekiji ali Prekmurju - mi se bomo za vas potrudili, da vaši gostje ne bodo lačni in da bo tudi postreženo odražalo posebnosti pokrajine z res pristnimi domačimi jedmi...
