Od srede 19. stoletja je bil Cven središče napredne konjereje. Lukavški graščak Avgust Schenkel je leta 1875 združil napredne konjerejce v t.i. Dirkalno društvo, ki je na Cvenu uredilo posebno dirkališče. Posestnik z graščine Radvanje pri Mariboru je priskrbel nekaj ameriških plemenskih žrebcev za cvensko žrebarno. Tu so s križanjem vzgojili murskopoljsko pasmo. Od leta 1910 je bila cvenska žrebarna središče reje žrebcev. Po II. svetovni vojni so nekdanjo žrebarno preuredili v hleve za govedo. Cvenska žrebarna je kompleks osrednje nadstropne stavbe, kjer je živel oskrbnik in dveh stranskih traktov nekdanjih konjskih hlevov v obliki črke U. Osrednja stanovanjska hiša in nekdanji hlevi so prekriti z opečno dvokapnico s čopom. Stanovanjski del je ohranil predvsem notranji tloris in del notranjega stavbnega pohištva. Zunanja okna in vrata so novejšega datuma. Delno je ohranjena preprosto oblikovana fasadna profilacija z reliefno poudarjenimi vogalnimi stebri. Na dvoriščni fasadi so v nadstropju delno vidni reliefno poudarjeni šivani robovi. Zatrep na zadnji fasadi delijo tri manjša zaprta okna s segmentno zaključenim lokom, pod čopom jim sledijo tri v isti vrsti ležeča manjša pravokotna slepa okna. V pritličnem delu v osrednji osi so večja lesena dvokrilna vrata, ki zapirajo portal s potlačenim lokom. Na fasadah hlevov, ki nadaljujejo celoten kompleks v U, si v nizu sledijo poudarjeni segmentno oblikovani loki nekdanjih vratnih odprtin. Stara cvenska žrebarna, nekdanje središče priznane konjereje, predstavlja edinstven primer stavbne dediščine. Z etnološkega vidika je imela vplivno vlogo v načinu življenja vaščanov Cvena kakor sosednjih vasi. Kot taka daje poseben pečat širšemu vaškemu območju.
Vir: Odlok občina Ljutomer
Leta 1920 je na Cvenu ustanovljeno posestvo Zadruga za vzrejo žrebet, kot rečejo Cvenarji »žrebarna«. Dejstvo, da je bilo prvo dirkališče na Cvenu in potem še toliko časa, ni brez osnove. Povezano je z globoko zakoreninjenostjo cvenskih kmečkih gospodinjstev v konjerejo. Velike cvenske kmetije so pri obdelavi zemlje zahtevale zdrave in hitre konje.
Konj je bila glavna pogonska sila, od njega je bila v precejšnji meri odvisna uspešnost kmetije. Če je bil vrt slika gospodinje, potem so bili konji s svojim izgledom slika gospodarja in nenazadje celotne kmetije
Znano je, kako s težkim srcem so kmečki ljudje konja prodali zlasti v mesnico in kako instinktivno je ta trenutek zaslutil tak konj, ki so ga ob taki priliki zelo stežka spravili iz hleva. Znano je, da so prodani konji prepoznali prejšnjega gospodarja kasneje še desetletja in več. Obnašanje konja je bilo na višji ravni od ostalih domačih živali, saj velja za inteligentno žival. Živeti s konjem je bil sestavni del načina življenja. Kmečki človek je imel do konja mnogo bolj emocionalen odnos, nenazadnje je bil njegov stalni spremljevalec- sodelavec v pravem pomenu besede. Nagnjenost k delu na Murskem polje je bila ena od glavnih, če ne glavna vrednota.
V času med drugo svetovno vojno je bila na žalost cvenska konjereja močno deformirana. Vojska je namreč mobilizirala številne kvalitetne konje. Po vojni so številni gospodarji ostali brez konj ali pa so jim vrnili poškodovane ali bolne. Lahko si predstavljate, v tako veliki vasi, kot je Cven, s toliko konji, da je bila vedno kaka vprega na cesti; topot konjskih kopit je zato dajal svojevrsten ritem človeku, ki je tu živel. In sedaj so bili tega oropani. Leta 1954 so lokalne oblasti dirkališče prestavile v Ljutomer. Žrebarna s pripadajočim dirkališčem je prišle v last zadruge. Žrebarno so zapustili, pustili da jo razjeda zob časa, zemljo pa preorali. In Cvenarji so čutili, da so jim vzeli nekaj, kar je njihovega.
Datacija:
prva četrtina 20. stol., 1910
Poslopje žrebčarne z zač. 20. stol., sestavljeno iz osrednjega stanovanjskega dela in dveh traktov hlevov. Žrebčarna je bila do 2. sv. vojne, ko so konjske hleve preuredili v hleve za govedo, središče konjereje. Tu so vzredili murskopoljsko pasmo konja, ki se imenuje murskopoljski kasač. Konj je različnih barv, najpogosteje je rjave barve. Konje največ uporabljajo za šport.
Vir slike: RTVSlo
PILOTSKE MERITVE MIKROPLASTIKE V SLADKOVODNIH RIBAH RDEČEOK (Rutilus rutilus) V POREČJU REKE MURE NA OBMOČJU SLOVENIJE
Ko beremo poročila o skrb vzbujajočih količinah mikroplastike v oceanih, zagotovo ne pomislimo takoj, da se ta velika okoljska težava pojavlja tudi precej širše in tudi veliko bližje nam...
