• zemljevid poti  (navodila za pot: 5.0 km)
• Cerkev Sv. Janeza Krstnika Ljutomer 

Župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika stoji v Ljutomeru v Prlekiji v Sloveniji.

Prva cerkev na tem mestu je bila zgrajena v romanskem slogu in je nastala že pred letom 1328. Glavni oltar je bil v apsidi na vzhodni strani, na zahodni pa je bil vhod in nad njim zvonik. V 15. stoletju je bila razširjena, romanska apsida odstranjena in v gotskem slogu dozidan prezbiterij. V tem času je bil na severni strani dozidan zvonik v katerem je bila najprej kapela, ki je bila kasneje spremenjena v zakristijo. Nad njo je bila soba varna pred ognjem, kamor so občinski možje shranjevali denar in dragocenosti. Med letoma 1688 in 1690 romansko ladjo porušili in zgradili novo triladijsko cerkev.

Leta 1736 so postavili kapelo sv. Florijana. Končali so tudi obzidje okoli cerkve, v katerega so vzidani baročni kamniti reliefi. Dva vhoda v obzidju sta bogato okrašena. Konec 18. stoletja so zvonik znižali in ga zravnali s streho. Sredi 19. stoletja so na južni strani prezbiterija prizidali zakristijo in oratorij, konec 19. stoletja pa spet povišali zvonik in mu dodali šiljasto streho.

Leta 1605 so cerkev oropali Turki, a so jo kmalu nato popravili. Leta 1704 so cerkev ponovno oplenili, tokrat Kruci. Vso notranjo opremo so zažgali in uničili. Leta 1901 je cerkev zajel požar. Uničene so bile orgle, ki so bile narejene v začetku 18. stoletja. Odpadel je tudi omet v osrednji ladji. Popravila so trajala vse do leta 1922. V času prve svetovne vojne je cerkev doletela rekvizicija (odvzem premičnin zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času) petih zvonov. Najstarejši je bil iz konca 17. stoletja, najmlajši pa iz konca 19. stoletja. Nove zvonove so posvetili šele 1924. leta.

Pod današnjim korom, sredi prvotne cerkve, je najstarejša grobnica. V njej je pokopan Rudolf Lasberški, eden od lastnikov gradu Cven, ki je umrl leta 1414. Za velikim oltarjem je vzidan nagrobnik Jurija Schweinbecka, lastnika ljutomerskega Dolnjega gradu, ki je umrl sredi 15. stoletja. Nagrobnik je iz rdečega marmorja in spada med nagrobnike salzburškega tipa. V cerkvi je še velik lesen korpus Križanega v križnem oltarju v poznogotskem slogu, oltar svetega Jožefa na moški strani in oltar sv. Janeza Nepomuka ter oltar sv. Rožnega venca. Vsi štirje oltarji so iz srede 18. stoletja. Glavni oltar svetega Janeza Krstnika je iz konca 18. stoletja.

O nastanku ljutomerske cerkve med ljudstvom kroži naslednja pripovedka:

Na Dolnjem gradu je živel grof, ki je rad zahajal na lov. Nekega dne je v goščavi naletel na medveda in sprožil nanj puščico, toda na žalost ga je slabo zadel. Ranjeni medved je pobesnel in se obrnil proti grofu. Iz strahu pred zverjo se je skril v neki votel hrast. Ko je videl, da zanj skoraj ni več rešitve se je zaobljubil: »če bom preživel, bom na tem mestu postavil cerkev.« Medved se je počasi umiril in zaradi izgubljene krvi poginil. Grof je kmalu izpolnil obljubo.

Ljutomer

je upravno, gospodarsko in kulturno središče Murskega polje in Ljutomerskih goric. Stari del mesta se nahaja na območju pod vzpetino Kamenščak. Mestno jedro sestavljajo trije trgi in vsak ima svoje sakralno znamenje. Na Trgu Jakoba Babiča se nahaja cerkev sv. Janeza Krstnika z obzidjem, kapelica sv. Florijana iz leta 1736 in drugo. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je izjemen kulturni spomenik. Cerkev se je nekdaj nahajala zunaj mestnega območja, ob vpadih Turkov pa so jo vključili v mesto. Župnijska cerkev iz poznega 17. stoletja je v prezbiteriju in zvoniku gotska, v triladijski zasnovi pa baročna. Med kamnoseškimi deli najbolj izstopa nagrobnik Schweinpercka iz leta 1449. Cerkev sv. Janeza Krstnika ima pet oltarjev, glavnega in štiri stranske. Veliki baročni oltar sta leta 1797 naredila slikar Jandl iz Gradca in kipar Holzinger iz Maribora. Na glavnem oltarju se nahaja slika sv. Janeza Krstnika, nato so pa oltarji svetega Rožnega venca, svetega Jožefa, svetega Janeza Nepomuka in oltar sv. Križa. Leta 1901 je cerkev poškodoval požar, med prvo svetovno vojno pa so odpeljali zvonove. Pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika sta se ohranila dva od štirih baročnih dohodov. Cerkev je bila nekoč obdana s pokopališčem.