Jeruzalem po hebrejsko pomeni mesto miru in je za turiste najbolj privlačna znamenitost občine Ljutomer. Strnjen okoli Marijine cerkve, na vrhu griča, sredi Ljutomersko-Ormoških goric, ima svojo nezamenljivo poslanstvo. Cerkev Žalostne Matere božje iz 17. st. kot svetilnik žari nad vinogradi in priča o svoji turistično prepoznavni vlogi ter vabi s svetim imenom in znamenitimi energetskimi točkami, v zavetje svojega romarskega poslanstva, na vinsko cesto, prekrasne razgledne točke in kulinarično ponudbo ob poti.
Kot pravi nebeški kraj je Jeruzalem prepričal že križarje, ki so v 13. st. tam iskali pot v današnji izraelski in palestinski Jeruzalem. Marijina cerkev je namreč v večih etapah, v baročno cerkev prezidana križarska kapela. Na Jeruzalem se veže tudi legenda, po kateri naj bi v Babjem klancu domačinke leta 1664, ko je potekala znamenita bitka pri Monoštru, ugnale Turke.
Kraj Jeruzalem pa ne slovi samo zaradi vin, pač pa tudi zaradi lepote same pokrajine. Na območju Ljutomersko - Ormoških goric je trta, prednica današnje, rasla že v mlajšem terciarju. Prihod Rimljanov je s seboj prinesel kvalitetno trto, ki je odslej uspevala v novi domovini med Muro in Dravo.
Idealne lege za različna vina omogočajo proizvodnjo vin najvišjih kakovosti. Zaradi pestrosti sort belega vina ter različnih kakovostnih stopenj in okusov, lahko govorimo o pravi simfoniji v belem. Sladokusci lahko izbirajo med šiponom, ki je edina avtohtona sorta naših goric, laškim ali renskim rizlingom, chardonnayem, sauvignonom in belim pinotom, poleg tega pa paleto dopolnjujejo še sivi in modri pinot, traminec, rumeni muškat in muškat otonel, rizvanec, kerner in ranina.
CERKVICA ŽALOSTNE MATERE BOŽJE V JERUZALEMU
Kraj je dobil ime po sliki Žalostne Matere božje, ki je na glavnem oltarju cerkvice in je kopija prvotne podobe, kajti original so ukradli, ko so gradili cerkev. Kdo je naslikal kopijo, ni znano. Doumeva pa se, da neki domačin - Prlek iz okolice. Prvotno sliko bi naj prinesli križarji in romarji iz Jeruzalema, Svete dežele v začetku 13. stoletja. Cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju (1652) kot plod zaobljube zakoncev in upravljavcev gornjeradgonskega gradu g. Drumpiča in ga. Salome, ki sta pri Žalostni Materi božji Jeruzalemski zaprisegla, da če bo kuga nehala moriti in jo bosta preživela, bosta v Jeruzalemu dala zgraditi cerkev. Zaobljubo sta držala in nastala je eno ladijska cerkev, ki ima štiri oltarje (glavnega in tri stranske), Anina kapela in orgle so iz 18. stoletja. Na mestu, kjer je glavni oltar, je nekoč stal molitveni stolp za mnoge priprošnje in zaobljube tako križarjev kot romarjev, ki so hodili v Sveto deželo, Palestino, bodisi osvobajat bodisi obiskovat Kristusov grob. V 13. stoletju so na tem mestu križarji nemškega viteškega reda zgradili kapelico, ki je bila velika kot današnji baptisterij, kajti stolp je postal premajhen za vse priprošnje in zaobljube.
Slika: Cerkvica žalostne matere božje na Jeruzalemu
V srednjem veku je dobil ozemlje današnjega Jeruzalema v posest nemški viteški red. Friderik Ptujski jim je dodelil ozemlje v fevd. Svoj pečat so pustili tudi v cerkvi, saj je na stropu nad glavnim oltarjem njihov križ in še danes je cerkev v njihovi lasti – križniški duhovniški red, nemški viteški red. Vrnimo se k sliki Žalostne Matere božje – pieta. Oltarna slika, pozno baročna, je mistična in skriva marsikaj. Slika ima tri obraze: Marijinega in Kristusovega opazimo takoj, medtem ko pa se tretji skriva v Marijini ruti, na njenem desnem ramenu. Ti trije obrazi ponazarjajo: obraz v ruti – našo smrt; Marijin – naše rojstvo; Kristusov – naše življenje. Če si sliko na hitro pogledamo, lahko opazimo, kot da bi Marija imela tri roke, dve držeč Kristusa okoli vratu, eno pa položeno na Kristusovi desni nogi, dobro se vidi zapestje, ki je svetlejše. Če govorimo o motivu trojnosti, ki ima v krščanstvu pomembno vlogo, potem se mora tudi tretjič nekaj ponoviti: Gre za spodnje okončine Kristusa in sicer od kolen proti petam, ena noga je poševna, druga ravna in ravno od te pada senca tako, da je vidna navidezna tretja noga.
Levo ob sliki je Janez Krstnik, desno Frančišek Asiški. Na levem oltarnem portalu je Peter, na desnem Pavel. Na desnem stranskem oltarju zgoraj je slika papeža Urbana, zaščitnika vinogradov. Na levem oltarju sta Marija in Jožef z detetom. Prižnica prikazuje 4 s strani Cerkve priznane kanonske evangeliste.
Ne smemo pozabiti zvona želja pri Žalostni Materi božji Jeruzalemski. Izpolni vse želje, še zlasti tiste in to takoj, ki so povezane z vinom. Vse ostale pa izpolni, ko se vrnete nazaj. Anina kapela je kot prizidek in hkrati tudi vhod v cerkev.
Jeruzalem, s svojim svetim imenom, še danes privablja romarje iz vsega sveta, ki tukaj iščejo svoje mesto miru.
VINSKA CESTA JERUZALEM
Slika: znamenite terase vinogradov na Jeruzalemski vinski cesti
Vinska cesta Jeruzalem ne slovi samo zaradi vin, pač pa tudi zaradi lepote pokrajine, za katero mnogi menijo, da spada med najlepše na svetu. Idealne lege za različna vina omogočajo proizvodnjo vin najvišjih kakovosti. Narava ob Vinski cesti Jeruzalem v vseh letnih časih zažari v prav posebni intenziteti barv in oblik, kar popestri obiskovalcem tudi gostoljubnost ponudnikov vinske ceste. Turistične kmetije z nastanitvijo, vinotoči, vinogradniki, izdelovalci unikatnih predmetov in drugi ponudniki, vabijo celo leto. Potovanje po vinski cesti je možno peš, s kolesom, z avtomobilom ali avtobusom. Jeruzalem so zaznamovali Rimljani, ki so prinesli predhodnico današnje vinske trte, križarji in romarji s svojimi pohodi v Sveto deželo in Turki z osvajanji zahoda. Jeruzalem, kot vinska dežela Slovenije, je stičišče raznolikosti.
Martinovo - ko se mošt spremeni v vino - star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina, martinovo 11...
