Gornja Radgona je bila zaradi svoje ugodne lege ob reki Muri in ob vznožju vinogradov ter zaradi strateškega položaja srečevališče mnogih ljudi, tudi ustvarjalcev, učenjakov in umetnikov, ki so zaznamovali slovenski, pa tudi širši evropski prostor. V Aleji velikih so postavljeni kipi dr. Antona Trstenjaka, Petra Dajnka, Janka Šlebingerja, Antona Krempla, Franca Simoniča, Jožefa Veršiča, Janeza Akvile, Manka Golarja, Franceta Vebra in druge.
Območje Gornje Radgone je Sloveniji in svetu dalo veliko številno znanih in priznanih ljudi različnih generacij in profilov, ki so s seboj v svet odnesli tudi ime Gornje Radgone. In v želji, da bi se jim vsaj malo oddolžili že od leta 2006 v Aleji velikih na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni, pri cerkvi Svetega Petra in spominskega obeležja "Nikoli več" postavljajo doprsne kipe zaslužnim ljudem, in sicer po so vrsti spomenike dobili: akademik dr. Anton Trstenjak, filozofski antropolog, psiholog in teolog - avtor kipar Mirko Bratuša, odkrit 29.9.2006. Drugi in tretji kip sta bila sočasno odkrita dne 16.12.2007. Drugi kip: Peter Dajnko, jezikoslovec in nabožni pisatelj - kipar: Lujo Vodopivec. Tretji kip: Anton Krempl, narodni buditelj, cerkveni pisec in zgodovinar - kipar: Mirsad Begić. Četrti kip: Manko Golar, pesnik, pisatelj - kipar: Drago Tršar - odkritje 17.10.2008. Peti kip: Jože Veršič, izdelovalec protetičnih pripomočkov - kipar: Matjaž Počivavšek, odkritje 16.6.2009. Šesti kip: Franc Simonič, bibliograf - kipar: Mirsad Begić, odkritje 2.10.2009. Sedmi kip: Janko Šlebinger, bibliograf in literarni zgodovinar - kipar: Metod Ferlinc, odkritje 21.6.2010. Osmi kip: Franc Veber, filozof - kipar: Jakov Brdar, odkritje 30.10.2010. Deveti kip: Johannes a Quila De Rakespurga, slikar - kipar: Mirko Bratuša, odkritje: 1.10.2012. Deseti kip: general Rudolf Maister (rojen 1874, umrl 1924), borec za severno mejo, poveljnika Maribora, ob 100-letnici bojev za severno mejo - kipar: Mirko Bratuša, kip odkrit: 23.11.2018.
Gornja Radgona (nemško Oberradkersburg, madžarsko Felsőregede, prekmursko: Gorenja Radgonja) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote. Leži na desnem bregu Mure ob magistralni cesti Murska Sobota-Maribor. Gornja Radgona je nastala na pobočju Grajskega griča (265 m); od tod tudi ime »Gornja«. Pred letom 1918 je bila upravno povezana z danes avstrijsko Radgono (nemško Bad Radkersburg); leta 1907 je postala trg, po letu 1945 pa mesto.
Slovenijo in Avstrijo povezuje čez Muro »most prijateljstva« iz leta 1969, ki je mednarodni mejni prehod. Gornja Radgona ima pretežno kmetijsko zaledje z razvito vinogradniško industrijo. V mestu vsako leto organizirajo radgonski kmetijski sejem, največjo tovrstno prireditev v Sloveniji.
oglejte si: zanimive informacije o Gornji Radgoni
in druge turistične točke.
Starejšo domačijo si je marsikje v Sloveniji težko predstavljati brez slamnate strehe, saj nosi pečat preteklosti in ohranja toplino...
