Bogastvo narave na območju Goričkega je odraz velike pestrosti življenjskih prostorov v mozaični kulturni krajini. To krajino je skozi dolga stoletja skrbno in območju primerno rabil, oblikoval in ohranjal človek. Odmaknjenost območja od večjih središč in obmejna lega sta dodatno prispevali k izoliranosti območja od bolj intenzivnih posegov v prostor ter praks v zadnjem stoletju. Medtem ko je kulturna krajina v ravninskih kmetijskih območjih sčasoma postajala enolična in se posledično pričela soočati z izginjanjem rastlinskih in živalskih vrst, se je na Goričkem mozaična kulturna krajina z veliko številčnostjo in različnostjo živih bitij v veliki meri ohranila vse do danes.
Sistem varstva Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z namenom ohranjanja narave. Vzpostavljena so na podlagi Direktive o pticah in Direktive o habitatih, ki določata, da vsaka država razglasi območja za varovanje evropsko pomembnih vrst in habitatov. Na območju Natura 2000 Goričko po Direktivi o pticah na Posebnem območju varstva varujemo 14 vrst ptic. V skladu z Direktivo o habitatih na Posebnem ohranitvenem območju varujemo 1 rastlinsko vrsto, 24 živalskih vrst in 7 življenjskih prostorov. V Sloveniji smo območja Natura 2000 razglasili ob vstopu v Evropsko unijo leta 2004.
Goričko je gričevnata pokrajina na skrajnem severovzhodnem robu Slovenije. Valovito površje je členjeno s potoki, ki so odnašali pretežne mehke sedimentne kamnine in oblikovali široke doline. V teh dolinah je svoje prebivališče našel človek in razloženo ter v številnih zaselkih poselil tudi pobočja in slemena Goričkega. Enega od najlepših razgledov na to pokrajino vidimo z najvišjega vrha Prekmurja – Sotinskega brega, ki se s 418 m.n.v. dviga nad dolino Ledave in ponuja razgled do Ledavskega jezera in proti jugu do Boča in Donačke gore. Krajinski park Goričko meri 462 km2ali 46.200 ha.
Goričko je razdeljeno na 11 občin s skupno 90 naselji in okoli 17.000 prebivalci. Središča teh nam oznanjajo vaški in gasilski domovi ter zvoniki različnih cerkva, ki sporočajo, da se nahajamo v versko najbolj pestrem območju Slovenije. Tukaj namreč prebivajo kristjani, ki so pripadniki katoliške, evangeličanske, binkoštne, baptistične in kalvinistične veroizpovedi. Bogata je tudi narodnostna in etnična sestava. V vaseh ob vzhodni meji z Madžarsko, z izjemo Kobilja, prebivajo pripadniki Madžarske narodne manjšine, v nekaterih vaseh po Goričkem živijo tudi pripadniki Romske skupnosti. Vsaka od skupnosti prispeva svoj delež k bogatemu kulturnemu mozaiku Goričkega.
Pokrajina Goričkega je brez večjega središčnega naselja, vlogo tega opravlja Murska Sobota. Največje naselje je Grad, na katerem se nahaja največja baročna graščina v Sloveniji in v tej ima sedež upravljavec Krajinskega parka Goričko, Javni zavod Krajinski park Goričko.
Zaradi svoje nenehne obmejne lege skozi zgodovino je Goričko zmeraj zaznamovala odmaknjenost in gospodarsko nazadovanje. Pokrajina je bila prikrajšana pomembnih prometnih poti, razvoja industrije, tvorbe večjih naselij ter ostale infrastrukture, zato so se ljudje povečini preživljali s kmetijstvom od poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. V dolinah in blagih pobočjih so obdelovali polja, travnike in pašnike, na površinah z večjimi nakloni pa so imeli zasajene visokodebelne travniške sadovnjake in vinograde. Na območjih, kjer površje ni dopuščalo obdelave so rasle mejice in gozdovi, ob potokih so bila mokrišča. V naravi so tako ustvarili raznolike življenjske prostore in s tem veliko pokrajinsko mozaičnost, narava pa jim je je vračala z veliko stopnjo življenjske raznovrstnosti. Človek in narava sta na Goričkem živela z roko v roki.
In tako je še danes. Nekdanja odročnost se danes kaže kot prednost in priložnost. Odmaknjenost pokrajine je omogočila ohranjenost bogatega naravnega in kulturnega okolja. Skladnost umetelnosti narave in pridnih rok velikodušnega goričkega človeka sta še danes največje bogastvo Goričkega. Goričko je od leta 2003 zavarovano kot Krajinski park. V evropskem merilu je Goričko vključeno v omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000, v katerih se še posebej varujejo redke in ogrožene vrste in življenjski prostori.
To je moč zaznati v zvoku jutranjega petja ptic, v prijaznem klepetu z dobrodušnim Goričancem, v pisanosti cvetočega travnika, v valovanju žitnega polja ob svežem poletnem vetriču, v živahnem preletavanju kmečkih lastovk, v okusu jabolka iz več generacij starega sadovnjaka, v povabilu na domačo šunko in špricer, v žuborenju majhnih potočkov, v vonju sveže pečenega domačega kruha in v spokojnem sončnem zahodu toplega poletnega dne, ko se pokrajina Goričkega pripravlja na počitek.
Mesto Ljutomer se je razvilo na prehodu iz Slovenskih goric v ravno Mursko polje, kjer se Ščavnica združuje z več potoki in preimenovana v Murico teče naprej proti Muri...
