Na židovskem pokopališču v Dolgi vasi so Jude začeli pokopavati po letu 1850, leta 1880 so ga razširili, nato pa dogradili še mrliško vežico. Je edino judovsko pokopališče v Prekmurju, ki je ostalo neokrnjeno. Na nagrobnikih, ki so obrnjeni proti Jeruzalemu, so tipična judovska imena v latinski in hebrejski pisavi.
Pokopališče je negovano in urejeno, čeprav potomcev lendavskih Judov že dolgo ni več. Tako tudi ni veliko kamenčkov, ki jih Judje namesto rož in sveč polagajo na grobove.
Kratka zgodovina Židov na Slovenskem
O prisotnosti Židov na slovenskem govornem območju lahko govorimo od 1. stoletja naprej. V Akvileji oziroma Ogleju je sinagoga delovala vsaj do leta 388. Za Gradež zagotovo vemo, da je bila tam židovska skupnost še leta 465. V Škocjanu pri Divači je bila najdena oljenka z menoro iz 4.- 6. stoletja. V 9. in 10. stoletju pa že lahko govorimo o nastajanju tako imenovanih židovskih krajev, ki so spomin na njihovo prisotnost ohranili v svojem imenu, in sicer: Judendorf pri Beljaku, Judendorf pri Brežah, Judenburg na Štajerskem, Velikovec, ki je prvič omenjen kot Judenmarkt (Judovski trg), Ždovše pri Gospe Sveti (Judendorf), Ždovlje (Seidolach), Ždinja ves (Seidendorf), Ždinja vas pri Novem mestu ter Židovo (Zsida) v Porabju in Vučja Gomila (Zsidahegy) na Goričkem. Do leta 1300 govorimo poleg Čedada in Dunajskega Novega mesta o prisotnosti Židov tudi v Trstu, Beljaku, Brežah, Šentvidu ob Glini, Volšperku, Celovcu, Velikovcu, Judenburgu, Leobnu, Gradcu, Mariboru, Ptuju in Ljubljani. V 14. stoletju se prisotnost Židov dodatno razširi tudi v druge kraje, kot na primer v Bruck na Muri, Voitsberg, Radgono, Slovensko Bistrico, Celje, Piran, Izolo in Koper. Ta proces se konča z dokončnim izgonom Židov s Koroške in Štajerske leta 1496 ter Kranjske leta 1515.
Židje so v Prekmurju, ki je bilo del Kraljevine Madžarske od 10. stoletja vse do leta 1920, tvorili viden del prebivalstva ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Po poreklu so v glavnem izvirali iz Madžarske, Avstrije, Nemčije in Češke. Leta 1889 jih je bilo v pokrajini 1107, od tega 322 v Dolnji Lendavi, 311 v Murski Soboti, 152 v Beltincih ter 322 po vaseh. Sinagogo v Dolnji Lendavi, ki je ena od dveh še obstoječih na ozemlju današnje Slovenije, so pričeli graditi leta 1866. Dolnjelendavska židovska skupnost je premogla sinagogo, rabina, osnovno šolo, kulturna društva in pokopališče v Dolgi vasi. Leta 1908 je bila v Murski Soboti zgrajena impozantna sinagoga v madžarskem arhitekturnem slogu, ki je bila uničena leta 1954. Tudi v Beltincih je stala sinagoga, ki pa so jo leta 1937 porušili.
Obdobje nacizma v Nemčiji in v deželah, priključenih k Tretjemu rajhu, torej tudi na Slovenskem, je pomenilo konec obstoja večine židovskih skupnosti. Po ljudskem štetju leta 1939 se je v Dravski banovini za Jude po veroizpovedi deklariralo 1533 posameznikov, od tega 288 v Mariboru z okolico, 273 v Ljubljani, 270 v Murski Soboti, 210 v Lendavi in 66 v Celju. Med holokavstom so bile vse židovske skupnosti na Slovenskem dobesedno uničene. Najpogostejša taborišča smrti za njihove člane so bila Auschwitz, Dachau in Mauthausen.
Vojno jih je preživelo približno 200. Večina izmed preživelih je po letu 1945 zaradi komunistične represije imigrirala v Izrael ali v Združene države Amerike. V obdobju Jugoslavije je komunistični režim ideološko stremel k pregonu religije. Židje so bili s strani oblasti večinoma obravnavani kot tujci in kapitalisti. Ob imigraciji so se Židje, večinoma nevede, obvezali k celotnemu razlastninjenju svojih nepremičnin.
Judovska skupnost na Slovenskem je bila v času Jugoslavije po letu 1945 sprva povsem neorganizirana. Šele leta 1954 je bila ustanovljena Jevrejska občina Ljubljana, ki pa ni zajela vseh Judov oziroma njihovih potomcev. Pod pritiskom komunistične partije so v Murski Soboti leta 1954 celo podrli impozantno sinagogo.
V samostojni Sloveniji je bila leta 1997 kot krovna organizacija ustanovljena Judovska skupnost Slovenije. Finančno podporo ji je nudil Ameriški judovski komite, ki je zakupil prostore v Ljubljani, kjer so leta 2003 odprli sinagogo. Ob popisu prebivalstva leta 2002 se je za Jude v Sloveniji opredelilo 99 posameznikov. Judovska skupnost danes šteje okoli 150 članov, za verske potrebe pa jo obiskuje rabin iz Trsta. Neuradno število Judov v Sloveniji in njihovih potomcev pa je ocenjeno na približno tisoč.
Najpomembnejši dokaz prisotnosti Židov v določenem okolju so sinagoge, židovska pokopališča, njihova kulturna dediščina oziroma predmeti in izročilo, povezani z njimi.