Malo je dežel, ki bi se lahko ponašale s tolikšnimi naravnimi vrelci kot področje Slovenskih goric in Obmurja. V dolini srednjega toka reke Ščavnice in Pesnice ter območja Radencev je največ naravnih vrelcev mineralne vode.
Radencev, Boračeve in Petanjcev je geološko in hidrološko že dokaj raziskano, medtem ko je območje Ščavniške doline še dokaj neokrnjeno. Pomemben podatek za Radence je tudi ta, da so od konca 19. stoletja ter vse do začetka druge svetovne vojne izvrtali okoli 30 vrtin, ki so segale do globine 36 m (razen na Radenskem Vrhu, kjer je globoka 100 m).
Zaradi ugotovitve številnih horizontov so v letih 1965 do 1972 izvrtali trideset raziskovalnih vrtin, ena izmed njih je dosegla globino 780 m. Vrtine pa kažejo na to, da je na tem območju več horizontov, ki vsebujejo mineralno vodo. Na tem območju ležijo tudi debelejše in tanjše plasti z mineralno vodo. Deset tanjših debelejših peščenih plasti z mineralno vodo je bilo odkritih v pliocenskih in miocenskih plasteh. Plin se pojavlja v plasteh peska in konglomerata, malo pa je tudi mineralne vode. Mineralno vodo vsebuje tudi kvartarni prod, ki je prepojen s podtalnico. Ravno iz tega vzroka so do leta 1965 izkoriščali mineralno vodo v plitvih zajetjih.
Znamenito radensko slatino sta nekoč pila sam papež v Vatikanu in cesar na dunajskem dvoru, danes pa jo gostje Zdravilišča Radenci lahko pijejo neposredno iz vrelca, le nekaj trenutkov za tem, ko privre na dan iz zemeljskih globin. Po vsebnosti ogljikovega dioksida spada naravna radenska mineralna voda med najbogatejše mineralne vode v Evropi, slavne tri srčke v svojem znaku pa je dobila zato, ker so tako lažje ločili tri vrelce, mi pa pravimo, da srčki simbolizirajo tri neločljivo povezane elemente: zdraviliško tradicijo, srčnost zaposlenih in naše zveste goste. V obdobju, ko so bile steklene steklenice še redkost, so domačini vodo točili v lončene ročke ali pütre in jih nosili s seboj na polje, ker je voda v njih dolgo ostala hladna. Vlivali so jo na tlačeno zelje, da se je hitreje in bolje skisalo. Mineralno vodo so kuharice s pridom uporabljale pri peki peciva, saj so kmalu ugotovile, da je testo bolj rahlo. To je tudi skrivnost tukajšnjega slastnega jabolčnega zavitka, saj testo napojijo z radensko, še dandanes pa jo mnogi dodajajo tudi v testo za palačinke. V preteklosti so bili vsi izviri vode na tem območju urejeni tako, da so bili obdelani s kvadratnimi kadmi iz kamna ali hrastovega lesa. Voda se je iz kadi zajemala, šele kasneje so jih uredili tako, da voda priteka iz cevi.
oglejte si tudi: Radenski vrelci
Martinovo - ko se mošt spremeni v vino - star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina, martinovo 11...
