Dan mladosti Logo izletniška kmetija Na koncu vasi

Dear visitor! You can view web pages also in your language using a translator. Click on (top left)


jedilnik: Menu1

Česnova juha / Goveja juha / Piščanec z grozdjem / Zarebrnica v halji / Krompirjeva rolada / Zapečen krompir / Sezonska solata / Jabolčni zavitek / Vino rdeče

odličen zaokrožen jedilnik kombiniranih okusov, v katerem izstopa česnova juha s kruhovimi kockami, piščanec z grozdjem in krompirjeva rolada ter jabolčni zavitek... oglej si jedilnik


občina: Apače / kraj: Črnci

Meinlov grad [ Seznam ]

Meinlov grad

Dvorec Freudenau v Črncih, kjer je pred sto leti živel dunajski trgovec s kavo, propada. Ti kraji so zdaj priljubljeni zlasti med kolesarji.

Kombinacija imen, kot sta Črnci in Apače, rada potegne v asociacije, ki so daleč od Slovenije, pa vendar je to območje Slovenija v malem, kakor ga opiše ljubiteljski zgodovinar Dušan Ščap iz Črncev. Srečali smo se pred hišo, ki kar posrka v čase, ko so po cestah še bolj pela kopita kot brneli motorji. Domačini ji rečejo Meinlov grad, saj je tam pred sto leti gospodaril lastnik dunajske pražarne kave Julius Meinl.

Apače so občina na severovzhodu Slovenije. S centralističnim pogledom bi hitro porekli, da je to že Prekmurje, a je še vedno Štajerska, kakor bi požugali domačini. Črnci so ena od 21 vasi v občini, imajo približno 320 prebivalcev in številne tamkajšnje posebnosti izvirajo prav iz geografske lege. Na prelomu prejšnjega stoletja je bila večina prebivalstva v Apaški dolini še nemško govoreča, opozori Dušan Ščap, ki je do podrobnosti proučil zgodovino domačih Črncev in Apaške doline. Zgodovina seže seveda bistveno dlje, vse do rimskih časov, toda tista, ki je vplivala na današnje življenje, je stara kakih sto let.

»Titova dolina«

Prvi pomemben dogodek, ki je začel spreminjati jezikovno in narodnostno sestavo prebivalstva, je bila saintgermainska pogodba po prvi svetovni vojni, s katero je bil ta del priključen Kraljevini SHS. Že takrat se je začelo nemško prebivalstvo izseljevati, naseljevati pa prekmurski živelj. »Ključen pa je drugi pomemben datum, to je 13. januar 1946, ko so nasilno izselili nemško govoreče prebivalstvo,« razlaga Ščap. »Takrat so na živinske vagone naložili približno 2200 ljudi in jih skozi Madžarsko napotili proti Dunaju. Avstrija jih ni hotela sprejeti, ker so to prebivalstvo imeli za slovensko, zato so jih vrnili in nato so na meji med Madžarsko in Jugoslavijo čakali tri tedne. V tem času jih je 77 umrlo od lakote in ozeblin, potem jih je sprejela Jugoslavija ter jih dokončno (skozi Jesenice) spet izselila v Avstrijo.«

Njihovo premoženje so nacionalizirali, zapuščene hiše pa so naselili kolonisti. »To so bili večinoma partizani, ki so v NOB izgubili domove, največ jih je prišlo iz Bele krajine, Notranjske in Dolenjske. In tako je prebivalstvo Apaške doline še danes zelo mešano, pravijo ji tudi Slovenija v malem ali kar Titova dolina,« sklene Ščap. Njegova družina se je v Črncih naselila že prej, med vojnama: prababica je bila iz Radencev, pradedek iz Vojvodine, v prababičine rodne kraje sta se vrnila iz Amerike. Pri tistih najstarejših prebivalcih, ki so ostali v Apaški dolini, je še zaslediti nemške popačenke, sicer pa so priseljenci govorico prinesli s seboj in še vedno govorijo svoje narečje. »No, nekaj kolonistov je kmalu po naselitvi tudi odšlo, saj niso bili navajeni kmečkega dela,« se nasmehne sogovornik.

Ko so bili Črnci še Schirmdorf

Sredi ravnice, ki se izdatno razprostira ob reki Muri, ob regionalni cesti stoji dvorec. Njegovo obzidje je načeto in obraslo, vrata ograje razmajana, po pročelju hiše se širijo znamenja dotrajanosti. Kljub temu dvorec Freudenau kakor stara aristokratska dama, prepredena z gubami, a še vedno pokončne drže in izbranega govora, nikakor ne more skriti nekdanje omikanosti. Prvi prednik imenitne hiše je najverjetneje strelski dvorec iz 13. stoletja (Črnci so bili prvič pisno omenjeni leta 1124), ki je služil kot obramba proti zavojevalcem. Baročna stavba, kakršna – z vsemi poznejšimi slogovnimi elementi – stoji še danes, je nastala na začetku 17. stoletja.

Kakih tristo let pozneje jo je kupil avstrijski gospod (dotlej je menjala več lastnikov), ob čigar imenu se nam v spomin najprej prikrade zamorček z rdečim pokrivalom, ki se sklanja nad skodelico kadeče se kave. Konec 19. stoletja je trgovec s kavo in čajem Julius Meinl II. spoznal, da je skrivnost dobre kave v praženju, zato je razvil lastno proizvodnjo. Do leta 1913 je postal največji »pražar« v Avstro-Ogrski in največji uvoznik kave in čaja – preskrboval je območje, kjer je živelo 60 milijonov ljudi, samo na ozemlju stare Jugoslavije je imel baje 36 trgovin s kavo. Približno v tem času se je začel ozirati tudi proti Apaški dolini. V avstrijskem Donnersdorfu je najprej kupil mlin, kmalu zatem pa leta 1909 v Črncih (takrat so se imenovali Schirmdorf) še posestvo.

»Domačini so ga imeli radi, ker je dobro gospodaril. Bil je zelo napreden, polja je že obdeloval s traktorjem,« Dušan Ščap povzema spomine, kolikor jih je še lahko napaberkoval med domačini. Da je Meinl ostal dobro zapisan, morda še bolje dokazuje to, da baročni stavbi sredi vasi še vedno rečejo »Meinlov grad« (čeprav je v resnici dvorec). Na njegovem posestvu so bili zaposleni številni prebivalci doline, nekateri so po Ščapovih besedah dobili tam tudi nekakšno socialno stanovanje, na njegovo pobudo so v bližnji hiši ustanovili vrtec … Meinla je iz Črncev pregnala druga svetovna vojna. Žena je bila judovskega rodu, zato sta se pred okupatorjem najprej umaknila v Maribor, nato v Avstrijo. Dvorec je med vojno zavzel okupator, po drugi svetovni vojni je postal last Jugoslavije, natančneje Kmetijskega kombinata Črnci, in ta je v njem uredil menzo, pisarne in stanovanja za delavce.

Med tistimi, ki so precejšen del življenja preživeli na posestvu, je Rudi Klančar. Zdaj je eden redkih domačinov, ki še dajejo nekaj življenja posestvu, kjer je nekoč vrvelo od delavcev. V lični, a že precej dotrajani hiški ob dvorcu živi 37 let, in čeprav je postal dvorec zasebna last (v okviru stečajnega postopka so ga prodali na javni dražbi, čeprav denacionalizacijski postopek, ki ga je sprožila družina Meinl, ni končan), ima še vedno njegov rezervni ključ. Ko ta škrta v velikih lesenih vratih, Rudi Klančar odkimava z glavo: »Vse propada!« Vrata se odpro in skozi okna zasveti sonce. Takrat se za nekaj trenutkov zazdi, da bi morali samo obrisati debele zaplate prahu in že bi se prikazal nekdanji blišč. S stropov se spuščajo lepi lestenci (osrednjega so za svoje domovanje uporabile lastovke), stopnišče je imenitno zavito, parket pritajeno škripa, zavese še vedno deloma zastirajo pogled na sprednji vrt …

Meinlov gradPotep v daljno preteklost se pravzaprav začne takoj pri vhodnih vratih, kjer je še vedno vgrajen rimski medaljon, domnevno iz 2. stoletja. O nadaljnjih nekaj stoletjih ni sledu, vse do baročnih elementov, ki so jih dodelali številni drugi slogi, skupaj s tipično socialistično estetiko, kakršna prevladuje v nekdanji menzi in daje pridih domačnosti. Globlje ko se pomikamo po hiši, bolj ta ječi od pozabe. Nad dvema sobama se je udrl strop, v nekdanji lovski sobi o njenem poreklu pričajo kvečjemu na debelo zverižene pajkove mreže in stranišče, ki so si ga v enem kotu uredile kune.

Zadnja hiša na Balkanu

V Meinlovem času se je za dvorcem razprostiral francoski vrt. Danes so tam njiva pa vrtiček, nekaj kmetijske mehanizacije in vrv za sušenje perila. Vrt obkroža napol porušena ograja, za njo je igrišče za mali nogomet. In še nekaj deset metrov naprej stara baročna kapelica, ki jo ravno tako preraščata plevel in grmovje, sredi polja stari Hölzlov mlin, mimo katerega je vodil stari enajstmlinski kanal. Ob cesti so še ohranjena tri kužna znamenja iz 17. stoletja. Čeravno se zdi, da bo marsikatero lokalno znamenitost zdaj zdaj pogoltnil čas, bi v Črncih vendarle ohranili nekaj duha preteklosti. Tod mimo se namreč zlasti ob koncu tedna pripeljejo številni kolesarji, mnogi iz Avstrije, kjer so poti bistveno bolj razvejene. V občini Apače so uredili štiri kolesarske poti: Geološko, Čemaževo, Pot od vasi do vasi in Pot starega hrasta, načrtujejo še gradnjo Murske kolesarske poti.

vir: Dnevnik

oglejte si tudi:

%C5%BDupnijska+cerkev+sv.+Marijinega+Vnebovzetja%2C+Apa%C4%8De
Župnijska cerkev sv. Marijinega Vnebovzetja, Apače
Apače, Apače

Cerkev Marijinega vnebovzetja je prava znamenitost občine Apače...

nadaljuj z branjem..
Pot+starega+hrasta
Pot starega hrasta
Apače, Zgornje Konjišče>

Pot starega hrasta je pot dojemanja prostora in časa, rasti in minevanja, odkrivanja in spoznavanja vsemogočnosti narave...

nadaljuj z branjem..
Geolo%C5%A1ka+pot+Apa%C4%8De
Geološka pot Apače
Apače, Zgornje Konjišče>

Geološka pot Apaške doline se pričenja v Zgornjem Konjišču, kjer si lahko ogledate geološko karto apaškega polja in rečnih teras...

nadaljuj z branjem..
%C4%8Cema%C5%BEeva+pot
Čemaževa pot
Apače, Zgornje Konjišče>

Čemaževa pot je dolga približno triindvajset kilometrov...

nadaljuj z branjem..

jedilnik: SlavnostniMenu3

Šampanjec z jagodami / Obloženi kruhki / Goveja juha / Gobova juha / Česnova juha / Goveji zrezki / Ocvrt polnjen piščančji file / Vinogradniški zrezek / Zapečen krompir / Ajdovi rezanci / Sezonska solata /

Bogat menu primeren za posebne slavnostne dogodke... oglej si jedilnik



Pust in pustne šeme

Pust in pustne šeme Pust Pustni teden je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro... nadaljuj z branjem..

nekaj zanimivih Izletov

Ljutomer    Gornja Radgona    Lendava    Radenci    Bus1-Lendava-Prlekija    Murska Sobota   

izlet in DOBROTE

za dobro voljo in okrepčanje, vabijo dobrote naše kmetije

pred, med ali po izletu - poskrbimo za vas!

naša ponudba

za skupine

katalog jedi   degustacije   vodenje izleta

Na koncu vasi

Suzana KOLBL

preizkusite dobrote Prlekije, ki jih dopolnimo z vrhunskimi domačimi vini in sokovi.
Popeljemo vas na ogled znamenitosti, ter priporočimo aktivnosti v prelepi Prlekiji oz. Pomurju.


041 / 340-589

SOMMELIER-LJUBITELJ in LICENCA za turistično vodnico Pomurja

sommelie in turistični vodnik
POUDARIMO
Spust po reki MURI

organizirano za skupine

izleti po Prlekiji in Prekmurju
izleti Pomurje

spoznajte lepote Pomurja

Praznovanja

za vašo skupino, obletnice, poroke, obhajila, izleti,..

Vinska kraljica SLO

v letu 2015 - iz naše kmetije Na koncu vasi


Enoteka Ljutomer, Vinopolis   Tinekov brod   Hipodrom Ljutomer   Mesto Ljutomer - prleška prestolnica   Stolp Vinarium   Jeruzalem in vinska cesta   Terme Banovci   Zdravilišče Radenci   Hotel Bioterme in Glamping   Terme 3000 Moravske Toplice   Terme Lendava   Terme Ptuj   Čebelarski muzej Tigeli   Bukovniško jezero   Plečnikova cerkev Bogojina   Ocean Orchids - dežela orhidej   Babičev mlin   Otok ljubezni   Kapela Sv. Nikolaja - Rotunda   Tromejnik (SLO, AT, H)   Paradajz - LUŠT   Paviljon EXPANO   Doživljajski park Vulkanija   Galerija Murska Sobota   Cerkev Sv. Janeza Krstnika Ljutomer   Lončarstvo Žuman   Letališče Murska Sobota   Dvorec Rakičan   Rojstna hiša Miška Kranjca   Kmečki muzej v Pristavi   Kovaški muzej Razkrižje   G.Radgona - staro mestno jedro   Mrtvice reke Mure Veržej   Pustolovski park Bukovniško jezero   Cerkev sv. Trojice, Odranci   Gledališka in koncertna dvorana Lendava   Golf igrišče Livada Moravske toplice   Sotinski breg, najvišji vrh Pomurja   Galerija-Muzej Lendava   Spomenik zmage   Sinagoga Lendava   Lendavski grad   Lisjakova struga - G.Radgona   Mestni trgi Ljutomer   Evangeličanska cerkev, Murska Sobota   Hotel Zvezda   Župnijska cerkev sv. Marije Vnebovzete   Pomelaj   Lončarska Vas Filovci   Apiturizem   Grad Negova   Grad Gornja Radgona   Dom penine, Radgonske gorice   Židovsko pokopališče v Dolgi Vasi   Pomurski muzej Murska Sobota   Park 1. Slovenskega tabora   OE Muzej - Knjižnica Ljutomer   Razkriški kot   Ivanov izvir   Beltinški grad   Grad Velika Nedelja   Čevljarski muzej Turnišče   Časarov mlin   Turistična gozdna učna pot Fuks graba   Vinska klet Uj   Gostišče Taverna   Grad Ormož   Župnijska cerkev sv. Martina   Javni zavod Krajinski park Goričko   Cerkev Sv. Nikolaja Murska Sobota   Grad Matzenau Prosenjakovci   Slatinski vrelec Nuskova   Ancova galerija   Kovačeva domačija   Kapelski vrh    Župnijska cerkev sv. Marije Magdalene Kapela   Golf RADENCI   Župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda   Galerija Logar   Radenski vrelci   Pot starega hrasta   Geološka pot Apače   Čemaževa pot   Slatinski dom - Naravni mineralni vrelci Radenci   Župnijska cerkev sv. Marijinega Vnebovzetja, Apače   Aleja velikih, Gornja Radgona   Pri preši - Atilova pot   Živalski Vrt Sikalu ZOO   Župnijska cerkev sv. Benedikta   Sveti Trije Kralji v Slovenskih Goricah   Park s spomenikom    Grad Grad na Goričkem   Atilova pot Radenci   Etnografska hiša v Domanjševcih   Muzej norosti Trate - grad Trate, Cmurek   Vrt spominov in tovarištva   Gajševsko jezero   Puhov Muzej   Terme Vivat   Župnijska cerkev sv. Janeza Nepomuka   Cerkev sv. Jakoba, Dobrovnik   Župnijska cerkev Marije Snežne Zg.Velka   Kolesarjenje po Prlekiji in Prekmurju   Park doživetij Križevci   Romsko naselje Pušča   Galerija Art Jurak   Cven - Stara žrebčarna   Cerkev-kapela Svete Trojice   Gledališče Park ali Kino Park   Meinlov grad   Dimnikarsko čevljarski muzej Razkrižje   Energijske točke Razkrižje   Prazgodovinska naselbina Gradišče