Kompleks Zvezda se nahaja v samem središču mesta Murska Sobota in je tradicionalno stičišče domačinov kakor tudi idealno izhodišče za poslovneže, izletnike ter turiste.
Hotel Zvezda na Trgu zmage je bil včasih Casino in hotel Dobrai, ki je nosil ime lastnika Janosa Dobraija.
Že na prelomu stoletja je imel gostilničar Janos Dobrai na Glavnem trgu v Murski Soboti hotel, ki se je po lastniku imenoval Hotel Dobrai. V virih je zabeleženo, da so bili v njem koncerti. Lastnik je leta 1903 poleg dovoljenja za hotel, gostilno in opravljanje kočijaške obrti, dobil še koncesijo za kavarniško obrt. Z leti stara stavba očitno ni več ustrezala naraščajočemu prometu, predvsem pa predstavam o urejenem mestnem hotelu. Zato je Dobrai leta 1908 zaprosil za gradbeno dovoljenje za "poslopje hotela, gostilne in stanovanjske hiše". Stavba naj bi v pritličju imela gostinske lokale, v nad-stropju pa hotelske sobe. Zgrajena naj bi bila iz opeke in krita s skodlami. Okrajno glavarstvo mu je gradnjo dovolilo. Ali se v sedanjem hotelu skrivajo ostanki stare stavbe, ne vemo in tudi ni pomembno. V gradbenem spisu ni zapisov o rušenju starega hotela
Enonadstropna historicistična vogalna stavba, ki se z glavno fasadno osjo odpira na glavni trg, je bila dokončno zgrajena 1909. Vhod pod balkonom je bil v kasnejših letih zazidan, v funkciji pa je ostal glavni vhod.
Legendarni soboški hotel Dobrai iz leta 1910, ki so ga kasneje preimenovali v hotel Zvezda, je bil v različnih zgodovinskih obdobjih središče družabnega in političnega življenja.
Fran Sušnik pa je leta 1924 o hotelu Dobrai zapisal, "da so njegovi gostje in njega elitna soseska prepričani, da so točno sredi božjega sveta, ki se suče ravno okoli njih. Tu se zbirajo zvesti sinovi majke Slave, da rešujejo važna državna, narodna in kulturna vprašanja ...."
V središču Murske Sobote je bila iz balkona sedanjega hotela Zvezda, na današnji dan, 29. maja 1919 ob 11.30, razglašena Murska republika, ki je obstajala zgolj 6 dni.
Iz omenjenega balkona je njen voditelj Vilmoš Tkalec prav na današnji dan razglasil samostojno Mursko republiko, ki naj bi združila vse Prekmurce v eni pokrajini, temeljila pa na enakopravnosti, demokraciji in pravični razdelitvi zemlje.
Kljub temu, da je zatrta republika obstajal zgolj šest dni, ima velik zgodovinski pomen za Prekmurke in Prekmurce.
Povojni precep
Z razpadom Avstro-Ogrske so se namreč slovenski politiki v Slovenski krajini leta 1918 znašli v precepu, ali naj ostanejo del novo nastale Madžarske, se odločijo za samostojno Republiko Slovensko krajino ali pa se pridružijo novo nastali Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Jožef Klekl je z drugimi politiki na primer razdelal program avtonomije, a razpoloženje se je po izbruhu revolucije na Madžarskem povsem obrnilo; po kratkotrajni Murski republiki je nadzor nad področjem Prekmurja z mednarodnim mandatom prevzela vojska Kraljevine SHS.
Prekmurci na svojem
Z izrazom Murska republika ali Republika Slovenska okroglina torej označujemo zatrto republiko, ki je pod vodstvom Vilmoša Tkalca na ozemlju Prekmurja bila ustanovljena 29. maja 1919.
Tkalec je po razglasitvi Madžarske sovjetske republike 12. aprila 1919 postal vodja sveta Slovenske krajine. 29. maja je ob 11.30 uri na balkonu hotela Dobray v Murski Soboti s pomočjo podeželskega prebivalstva in vojaških enot razglasil Mursko Republiko ter postal njen predsednik.
Republika naj bi – utemeljena na idejah enakopravnosti demokracije, pa tudi razdelitve zemlje med vaščane – združila vse prekmurske Slovence v eni pokrajini. Toda tvorba se je obdržala le šest dni, do 6. junija 1919, ko so jo zatrle enote madžarske Rdeče armade.
Slednje so 3. junija zasedle Mursko Soboto, skoraj sočasno so v mesto prodrli tudi drugi bataljoni. Vodstvo republike se je že dan prej umaknilo na Cankovo, vendar je ofenziva predstavljala konec Murske republike.
Vojaško in politično vodstvo Murske republike se je umaknilo v Avstrijo, kjer so jih zajele avstrijske čete. Za Tkalcem se je izgubila vsaka sled, a naj bi se njegova zgodba nadaljevala in končala na Madžarskem.
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Prekmurje je nato 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska in 17. avgusta istega leta je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.
Ozemlje je po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s čimer so prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova bili združeni z matičnim narodom. Ta mejnik torej obeležujemo s praznikom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
S podpisom trianonske pogodbe, 4. junija 1920 je devet slovenskih vasi v okolici Monoštra ostalo na Madžarskem, medtem ko so ostale vasi Slovenske krajine priključili h Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pokrajina med državno mejo in Muro je dobila ime Prekmurje, med državno mejo in Rabo pa Porabje.
Od leta 2006 je praznik po Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji tudi državni praznik, vendar ni dela prost dan. Od leta 2009 pa dogodek vsakih pet let obeležujemo tudi z uradno državno proslavo.
Danes
Danes je pred nami enotno, dokaj veliko hotelsko poslopje z dvema ambiciozno oblikovanima fasadama. Stavba stoji na prometno najživahnejšem vogalu nekdanjega Glavnega trga in Glavne ulice, kjer je bilo znamenito družabno zbirališče Sobočanov. Obe ulični fasadi se ponašata z bogato dekoracijo v štuku. Prevladujejo secesijsko predelani historistični motivi od poenostavljene rustike v pritličju, pilastrske členitve, rokokojskih nadstreškov nad, segmentno zaključenimi okni v pritličju, do konzol pod napuščem, cvetlične in druge vegetabilne ornamentike in obveznih mask. Posebej imenitna in bogato okrašena so polkrožna strešna čela z okroglimi okni in okrasnimi slopi. Dve čeli obrobljata vogalni rizalit, še dve krasita daljšo, trško fasado. Kdo je avtor arhitekture, ni znano. Ker Sobota poleg Laszla Takacza v tem času ni premogla šolanega arhitekta, je investitor moral najeti tujega arhitekta, domnevno iz Budimpešte. Na ohranjenih tlorisih stavbe ni podpisa niti pečata . Večina napisov je v nemščini, tako da ni izključeno avtorstvo nekoga iz avstrijskega dela monarhije. Ko so leta 1909 v hotelu urejali kazino, je načrte za opremo napravil Takacz. Žal se ta oprema in tudi preostala notranjščina hotela zaradi kasnejših preureditev nista ohranili.
poglejte si video ki vam prikaže kako si lahko načrtujete izlet po Prlekiji in Prekmurju oz. Pomurju...
