• zemljevid poti  (navodila za pot: 27.7 km)
• Grad Ormož 

Ormoški grad stoji na jugovzhodnem delu bronastodobne naselbine, ki je bila zavarovana z zemeljskim nasipom in obrambnim jarkom. Jarek spremlja grajski kompleks ob vsej njegovi vzhodni stranici ter na koncu predgradja zavije proti nekdanjim mestnim ogrskim vratom.

Ptujski gospodje so v zadnji tretjini 13. stoletja začeli graditi grajski stavbni kompleks. Grad je ostal v posesti Ptujskih do leta 1438, ko je rodbina izumrla.

V prvi fazi razvoja gradu je najverjetneje nastal današnji izpostavljeni južni trakt, v katerem je bilo urejeno prebivališče ptujskih kastelanov, gospodov iz Ormoža, šele nato pa naj bi veliko obzidano dvorišče na severovzhodnem vogalu zavarovali z močnim stolpom. Nadaljnji razvoj gradu so pospešili dogodki ob koncu 15. stoletja. Po njegovem požigu leta 1487 so ga leta 1490 dobili v roke Szekelyji, ki so se tu naselili in ga v ta namen tudi obnovili. Postavili so severni in zahodni trakt ter morda tudi zametek vzhodnega.

Leta 1532 so grad poškodovali Turki, leta 1540 pa so ga ob utrditvi mesta obnovili. Po napadu Krucev, 12. februarja 1704, je bil grad dalj časa opustošen. Med leti 1710 in 1740 ga je baročno obnovila družina Pethe. V začetku 19. stoletja je grad kupil industrialec Jožef Pauer, ki ga je dal klasicistično obnoviti in obzidati jugozahodni grajski vrt. Zadnji lastniki gradu so bili grofje Wurmbrandt, katerih grb je nad glavnim grajskim vhodom.

Kruci

lat. kruciati, nem. kuruzen - so se imenovali Ogrski kmečki uporniki, ki so od 16. do 18. stoletja ropali, morili in požigali po Habsburški monarhiji.

V času vladanja Maksimiljana I. Habsburškega v začetku 16. stoletja je 10.000 ogrskih kmetov zapustilo domove, da bi se borili proti Turkom. Na prsi so si pripeli rdeč križ, po njem so dobili ime Kruci - v latinščini kruciati, kar pomeni križarji. Vendar so se proti koncu 16. stoletja spoprijateljili s Turki. Ko so ti napadali Dunaj, so Kruci ostali na Ogrskem kot turška rezerva. Ko so bili Turki pred Dunajem premagani, se je vodja Krucev Emerik Tököly skupaj z njimi premaknil na Zgornjo Ogrsko, kjer so zasedli večji del ozemlja in se borili proti cesarski vojski avstrijske monarhije. Kruci so ropali po celi Ogrski, večkrat so vdrli tudi na ozemlje današnje Slovenije.

Prvi večji vdor Krucev je bil pozimi leta 1704, ko so Kruci prebrodili Muro v dveh večjih skupinah: ena v Medžimurju in se je utaborila pri Nedeljišču, druga pa pri Veržeju in se je utaborila v Razkrižju. Od tod so hodili na roparske pohode po spodnji Štajerski. Kruci so ropali in požigali po dolini Mure od Ormoža do Gornje Radgone. Če česa niso mogli odnesti, so prisilili kmete, da so jim z vozovi odpeljali v njihove tabore. Ogrski Slovenci (Prekmurci) so podpirali Kruce, ker so jih ropale avstrijska vojska in srbske čete. Slovenci so pomagali Krucem zavzeti grad v Gornji Lendavi (danes Grad, Prekmurje) in pregnati štajerske čete pri Monoštru. János Draskovich, madžarski rojalist in njegova vojska sta premagala Kruce in Slovence pri Rakičanu (1705).