Grad naj bi se razvil iz lesenega strelskega dvorca, ki naj bi tu stal že v 11. oziroma 12. stoletju. Kot grad Vest Egaw se prvič omenja leta 1425, ko so bili lastniki Windenski.
Najstarejši del gradu je podkleten enonadstropni severni trakt s kapelo in vhodnim stolpom iz druge polovice 14. stoletja. V 16. stoletju so gradu prizidali še tri trakte s stolpiči, ki so bili povezani z lesenim obrambnim hodnikom. V gradnji se zasledijo poznogotska in renesančna obdobja.
Leta 1615 je graščak Trauttmansdorff pričel graditi "nov grad", ki je dolga, široka in podkletena enonadstropna gosposka renesančna stavba in zakriva pogled na stari del gradu. Uredili so zunanje dvorišče, kompleks obdali z obsežnim obzidjem v katerega so zazidali pritlična gospodarska poslopja in stolpa na severni in južni strani obzidja.
Nazadnje (leta 1633) so zgradili renesančni vhodni portal. V tem času je imel grad troje dvižnih mostov in zaščitnih jarkov. Na gradu je delovalo najstarejše sodišče v okolišu in ohranjen je tudi sramotilni steber (pranger).
Grajski kompleks je danes arhitekturna, turistična in poslovna celota, ki ima status kulturnega spomenika. Primeren je za poslovna srečanja, prireditve in organizacijo praznovanj ter porok. V sklopu grajskega kompleksa je urejen bogat zeliščni park. V pristavi je urejen Turistično-informacijski center. Obiskovalci lahko posedijo na grajskem dvorišču ob izbrani domači kulinariki in pijači.
Značilno vino renskega rizlinga je polno, zaokroženo, z značilno cvetlico in aromo ter ima dolgo življenjsko dobo...
