• zemljevid poti  (navodila za pot: 6.6 km)
• Mrtvice reke Mure Veržej 

Murski logi in mrtvice reke Mure pri Veržeju predstavljajo pravi naravni biser. Travnik je nastal z izsekavanjem gozda, zato ima značilno rastlinstvo vlažnih tal, kot je ozkolistna bela narcisa, ki jo v vzhodni Sloveniji najdemo le na tem območju. Ob bregovih reke Mure boste spoznavali murski log, ki je razčlenjen v vegetacijske pasove, odvisne od ravni talne vode in sestave tal. Vsaka rečna poplava spremeni obliko okljukov. Spremembe se kažejo v nastanku novih rokavov mrtvic, zasipavanju prejšnjih mrtvic ter ugrezanju dreves s slabim koreninskim sistemom, ki jih zasuje pesek. Posledica tega zasipavanja pa so zraščene mrtvice, ki postopoma preidejo v močvirje in nazadnje postanejo kopno. Mrtvice so večinoma stoječe vode, bogate s floro in favno stoječih voda. Ogled učne gozdne poti je možen z vodnikom. Udeleženci si pripravijo ob ognju büjraško jüžino, sestavljeno iz opečenega kruha, natrtega s česnom in namazanega z zaseko. Možen je tudi prehod čez Muro z brodom do Otoka ljubezni v Ižakovcih, dolžina poti je 2,5 km. Gozdna učna pot je izjemno zanimiv in poučen družinski izlet, saj dobite veličasten vpogled v življenje reke Mure, največjega dragulja Prekmurja.

reka MURA

Reka Mura izvira v Avstriji, v osrčju nacionalnega parka Hohe Tauern na višini 1898 metrov in se do Prekmurja spusti za približno 1700 metrov. Od izvira do sotočja z Dravo pri kraju Legradu v Podravini je dolga 438 kilometrov, od česar je preteče po Avstriji 295 km ter v Sloveniji 95 km. Do Petanjcev je reka Mura v dolžini 33 km mejna reka med Avstrijo in Slovenijo, ter od Gibine navzdol, kjer prav tako 34 km ločuje Slovenijo in Hrvaško.

Reko Muro lahko razdelimo glede na pokrajino čez katero teče:

• gorski del (izvir – Bruck) v dolžini 216 km (46 %) in prispevnim območjem 4.700 km2 (34 %)
• prehodni del (Bruck – Mureck) v dolžini 119 km (26 %) in prispevnim območjem 5.070 km2 (36 %)
• nižinski del (Mureck – Legrad) v dolžini 130 km (28 %) in prispevnim območjem 4.255 km2 (30 %)

Staljeni sneg iz Štajerskih Alp močno poveča njeno gladino spomladi. V jeseni se količina vode v strugi poveča zaradi dežja, takrat reka občasno prestopi bregove, le redko pa tudi nasipe, ki varujejo obdelovalni svet. Raven vode močno upade poleti zaradi visokih temperatur in močnega izhlapevanja ter pozimi zaradi majhne količine padavin.

Reka Mura iz leve strani sprejema reko Ledavo ter potoke Murico, Kučnico in Krko. Desni pritok je reka Ščavnica. Z obeh strani pa se v reko Muro izliva še več manjših potokov.

Reka Ledava sprejema vse pritoke, ki pritekajo iz Goričkega (potoka Lipnica in Kopica, Domajinski potok, Kobiljanski potok). Niti eden od teh se ne izteka neposredno v reko Muro, zato v deževnem obdobju reka Ledava zelo narase.

Reka Ščavnica sprejema in odvaja vode iz Slovenskih in Ljutomerskih goric, ter iz Prleške nižine. Njeni glavni pritoki so potoki Kostanjevica, Bukovnica in Lipnica.

Čeprav reka Mura teče po panonskem svetu, je v večjem delu toka po našem ozemlju prav deroča in vse prej kot panonsko lena in vijugava. Šele v drugem delu, nekje pod Razkrižjem, se nekoliko umiri, brzic je manj, tok pa postane počasnejši.. Ker ni več vkleščena v betonski kalup, voda odnaša dele bregov, odneseni material pa odlaga v mirnih predelih. Z vijugavim tokom reka ustvari tudi okljuke ali meandre, ki jih voda kasneje predre in teče po bližnjici, na okljuku pa nastane mrtvica.

Reka Mura brez dvoma daje življenje celotnemu Pomurju, še posebej poplavnemu gozdu, prodiščem, živalim, rastlinam kakor tudi ljudem. Ohranimo še mi njeno življenje z zmanjšanjem nastajanja odplak, ki bi se direktno iztekale v njo ter vseh drugih strupenih in nevarnih snovi, ki ogrožajo njeno življenje. Prav tako je biotska raznovrstnost je zelo pomembna, da se ohrani življenje v in ob reki Muri.

Reka Mura z vso raznolikostjo živega sveta, poplavnimi logi, mrtvicami, prodišči, poplavnimi gozdovi, ugodnimi vplivi na mikroklimo ter številnimi možnostmi za preživljanje prostega časa je duša prekmurske pokrajine. Na območju Regijskega parka Mura, ki zajema celotno porečje Mure od Šentilja do Murske šume, je zabeleženih več kot 600 rastlinskih vrst, 200 vrst ptic, 50 vrst kačjih pastirjev, 1200 vrst metuljev in 95 vrst polžev in školjk. Ta edinstven naravni rezervat je pravi raj za ljubitelje narave in kot se je poetično izrazil Štefan Smej, je to kraj, kjer bi lahko lebdela duša.