Likovno galerijska dejavnost se je v Murski Soboti začela leta 1965 z odprtjem Razstavnega paviljona arhitekta Franca Novaka. Takratni član izvršnega sveta skupščine SRS, domačin Rudi Čačinovič, je v spremni besedi v otvoritvenem katalogu pisal o tem, naj bo nov razstavni prostor zgovoren dokaz, da se tudi komune v manj razvitih pokrajinah zavedajo celostnosti svojih nalog: od prizadevanj za gospodarsko rast do vzgoje v delovnih kolektivih, od splošnega in srednjega šolstva do obveznosti komune za široko likovno vzgojo prebivalstva ter o eni, celostni kulturi, ki zajema tudi celovitost naporov za njeno zgraditev na vseh ravneh in vseh kotičkih naše dežele.
Tako so na začetku razstavne dejavnosti v Murski Soboti sprva prevladovale razstave likovnih ustvarjalcev iz ožje regije, pozneje pa so se jim priključile še razstave iz širšega slovenskega in mednarodnega prostora. V Razstavnem paviljonu arhitekta Franca Novaka se je leta 1967 rodila tudi zamisel o mednarodni likovni razstavi Panonnia. Prva otvoritev je nosila naslov Panonska pokrajina – panonski človek. Otvoritev je predstavila dela likovnih ustvarjalcev iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Do leta 1971 je bila Murska Sobota glavni organizator razstave, ki sta jo nato prevzela Madžarska (leta 1973 Muzej Savaria v Szombathelyu) in Avstrija (leta 1975 Landesgalerie Schloss Eszterhzy v Eisenstadtu). Mednarodna likovna otvoritev Panonnia je danes trienalna in zajema Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko ter Slovenijo. Leta 1973 je bil prvič organiziran jugoslovanski bienale male plastike. Od leta 1999 pa je bienale male plastike preoblikovan v Evropski trienale male plastike, tako da bo leta 2001 organiziran 1. Mednarodni trienale male plastike kot nadaljevanje prejšnjih, doslej že 13. bienalnih razstav.
Do leta 1971 je razstavni paviljon deloval znotraj Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, potem pa ga je prevzela Delavska univerza Murska Sobota, kjer je paviljon deloval do leta 1978, ko se je, skupaj z Pokrajinsko in študijsko knjižnico, Pokrajinskim muzejem in kinom Park, priključil novo nastali organizaciji z imenom Kulturni center Murska Sobota, ki je bil eden izmed prvih tovrstnih centrov v Sloveniji. Z reorganizacijo Kulturnega centra Miško Kranjec (tako se je organizacija imenovala od leta 1983) leta 1992 pa je Občina Murska Sobota ustanovila samostojni javni zavod s področja kulture Galerijo Murska Sobota. 17. aprila 2007 se je s podpisom ustanovitvenega akta Mestni občini Murska Sobota kot ustanoviteljica zavoda Galerija Murska Sobota pridružila še Občina Moravske Toplice. Galerija Murska Sobota ima od leta 1980 sedež in svoje razstavne prostore v središču mesta, na Kocljevi ulici 7, ob Trgu kulture in Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota.
Stalna zbirka
Opis stalne zbirke Galerije Murska Sobota
Stalna zbirka Galerija Murska Sobota obsega že 686 umetnin, razdeljenih v tri sklope: slikarski del, kiparski del, dela na papirju.
Galerija Murska Sobota bo nadaljevala z odkupi umetniških del sodobnih likovnih ustvarjalcev za stalno zbirko Galerije Murska Sobota. Prednost imajo predvsem naši pomurski akademski likovni umetniki, za katere si prizadevamo, da bi bil vsak v stalni zbirki predstavljen vsaj z enim delom, tisti pomembnejši pa vsaj z enim delom iz posamičnega ciklusa. Nakupe za stalno zbirko pa smo v preteklih letih razširili tudi na dela ostalih slovenskih umetnikov. Edinstven segment stalne zbirke predstavljajo skulpture, odkupljene na nekdanjih Jugoslovanskih bienalih male plastike in kasnejših Evropskih trienalih male plastike.
V Galeriji Murska Sobota pa je na voljo tudi ogled terminskih razstav, katerih seznam si poglejte na spletu.
V kategoriji ljubitelji prleške gibanice je prvo mesto zasedla Marija Žuman, v kategoriji tržni ponudniki pa Izletniška kmetija Na koncu vasi
Državno ocenjevanje prleških gibanic 2020 - 13...
