Nastanek cerkve sodi v čas kužnih epidemij. Takrat so v bližini gradu Trate, na desni strani reke Mure na Einsiedelbergu leta 1689 zgradili majhno cerkvico, imenovano Marija Snežna. V njej so prebivali menihi puščavniki – eremiti. Cerkev so v dobi jožefinskih reform leta 1788 podrli in nato v letih 1789–1791 zgradili novo cerkev. Za njeno gradnjo so Velčani uporabili ves material razpadajoče cerkve na Einsiedelbergu. Vsa dela je vodil takratni kaplan pri Mariji Snežni Matija Purgaj, ki je v njej imel tudi prvo mašo.
Cerkev je enoladijska s prizidanim kvadratnim zvonikom. Ob južni fasadi je razpelo s Križanim. Notranjščina je obokana, ob ladji so kapele. Oprema cerkve je baročna. Glavni oltar in prižnica sta delo Jožefa Holzingerja, nekaj plastik je izdelal radgonski kipar Janez Klein. Cerkev je bila nekoč znamenita božja pot, ki pa se tudi danes vse bolj uveljavlja.
Leta 2009 je bila razglašena za romarsko pot.
reka Ščavnica
Napredek je ljudem omogočil preoblikovanje narave, kakršno je bilo še pred stoletjem nepredstavljivo.
Posege, ki so pogosto nepovrnljivi in do okolja milo rečeno neprijazni, praktično vselej opravičujemo s skrbjo za blaginjo družbe in zamolčimo njihove negativne posledice, ne glede na to, v katerem političnem sistemu se dogajajo. Nič drugače ni bilo s regulacijskimi posegi v porečje Ščavnice, ki so dolino preoblikovali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Posebno močan argument je tedaj bil, da bi bilo sila neumno ne izkoristiti zveznih sredstev, namenjenih regulaciji.
Ščavnica je najpomembnejši Murin desni pritok v Sloveniji. Čeprav izvira manj kot dva kilometra od Mure, teče še 56 km domala vzporedno z njo, preden jo pri Gibini končno doseže. Na svoji poti odmaka severni del našega največjega gričevja, Slovenskih goric, in je osrednja reka Prlekije.
A Ščavnica primezi na plano nekoliko onkraj te razmejitve, na severovzhodnem kotu Slovenskih goric. Tamkajšnja tla so za vodo neprepustna, zato se poraja v ševilnih grapah, ki se v enoten tok združijo pod vasjo Zgornja Velka. Vasi so nekdaj rekli Marija Snežna. Poimenovanje krajev po zavetnikih tamkajšnjih cerkva je v Slovenskih goricah zelo pogosto. Na tem področju denimo leži kar devet od šestnajstih slovenskih občin, ki nosijo ime katerega od svetnikov.