Za skupine

SPUST po MURI, znamenitosti Prlekije in kulinarika pri nas

Praznovanja

birme, rojstni dnevi, drugo - posebaj za vas

Kolesarjenje

z zemljevidi po ravninah Pomurja

Vinska kraljica SLO

iz turistične kmetije Na koncu vasi

Pustite se zapeljati Prekmurju in Prlekiji

Vpis:Suzana KOLBL /

Opisne besede: Kolesarsko potepanje po Sloveniji S kolesom v deželo dolgonogih štorkelj in prleške gibanice V marcu, ko nas vreme preseneti s kakšnim sončnim in temperaturno prijaznim dnevom, je čas za kolesarski potep


Vir: TISKANI VEČER, dne 11.3.2010, rubrika POTOVANJA

Otok, kjer v žuborenju reke Mure šepeta
ljubezen.
(Aleksandra Jelušič)
Otok, kjer v žuborenju reke Mure šepeta ljubezen.

ALEKSANDRA JELUŠIČ

 

V marcu, ko nas vreme preseneti s kakšnim sončnim in temperaturno prijaznim dnevom, je čas za kolesarski potep, v lovu za novimi naravnimi, kulturnimi in kulinaričnimi presenečenji. Za vas smo tokrat pripravili 45 kilometrov dolgo nezahtevno ravninsko zapeljivko, ki smo jo opremili z GPS koordinatami. Na pot se nismo podali v želji po nabiranju kilometrov, temveč z namenom, da z nami raziščete skrite kotičke Slovenije. Pustite se zapeljati Prekmurju in Prlekiji.

Zvezdniški prah Vlada Kreslina pomešan s kulturno dediščino

Naša kolesarska avantura se prične v Prekmurski vasi Beltinci, ki se razprostira ob levem bregu reke Mure. Predlagamo, da na glavni cesti poiščete smerokaz za Ižakovce in pot vas bo pripeljala do cerkve svetega Ladislava, kjer bomo na parkirnem prostoru (koordinate: N46°36.423';E016°14.158') pustili svojega jeklenega konjička in se s kolesom podali na začrtano kolesarsko pot. Baročna cerkev svetega Ladislava bo zbudila vašo pozornost zaradi čudovitega pročelja, ki ga krasita dva stolpa. Cerkev je dal leta 1742 zgraditi General Ladislav Ebergenyi. Priporočamo ogled notranjosti. Vas Beltinci ljudje poznamo predvsem po slovenskem kantavtorju Vladu Kreslinu in njegovi Beltinški bandi, ki je v glasbo vnesla sestavine ljudskega izročila in s tem povzročila preporod etno glasbe na Slovenskem. A v Beltence se tokrat nismo podali v želji po zvezdniškem prahu, temveč z namenom, da poiščemo lepoto skrito v kulturni in zgodovinski zapuščini kraja. Ime kraja je nenavadno in zanimal nas je njegov izvor. Izvemo, da je bila po legendi v vasi zelo lepa kobila, ki jo je pastir vsakič česal z glavnikom. Po tej kobili Beli, kot so jo klicali, se je vas pričela imenovati Belotinci, kasneje pa so izpustili črko O. V Beltincih pa smo za vas pripravili še en kulturni namig, to je Beltinška graščina, ki kraljuje sredi velikega parka in je zapuščina rodbine Banffy. Danes je zgradba enonadstropna in ima preprosto fasado, a je kljub temu veličastna, saj jo krasijo okrogli stolp iz 17. stoletja. Priporočamo, da se zapeljete skozi park in ste ob tem pozorni na izbrane vrste drevja. Po ogledu parka pa poženemo našega konjička v smeri proti Ižakovci (koordinate: N46°35.390';E016°13.498').

Obiščite otok, kjer domuje ljubezen

Po nekaj metrih vas bo na desni strani pozdravilo vaško pokopališče, kjer si lahko napolnite svoje kolesarske bidone s prekmursko vodo, nato pa ga mahnemo desno v smeri proti vasi Ižakovci. Počasi se torej poslavljamo od Beltincev in kolesarimo med zoranimi njivami in travniki, ki se že pomladno barvajo v zeleno. Ko se polja končajo nas pozdravi tabla za Ižakovce. Značilnosti te vasi so brodarstvo, ribolov in Otok ljubezni. Prebivalce imenujejo tudi Bürjaši in od leta 1992 so Ižakovci ponovno oživeli bürjaško tradicijo. Verjetno se sprašujete kaj se skriva za to besedo. Bürjaštvo pomeni regulacijo reke Mure na naraven, do reke spoštljiv odnos. S tem ohranjajo ravnovesje biotopa. V vasi sledimo smerokaz za Otok ljubezni (koordinate: N46°34.793';E016°12.510'). Tukaj asfalt zamenja makadamska gozdna pot imenovana Štrkova pot, ki nas po nekaj sto metrih pripelje do veličastne podobe reke Mure, ki v zimskem času še najbolj spominja na skodelico bele kave. Na Muri bodo letos v avgustu že 19. potekali  Bürjaški dnevi. Gre za družaben dogodek, kjer se tradicionalno srečajo ljudje, glasba in bogato narodno izročilo. Okoli Otoka ljubezni se je spletlo kar nekaj legend in če boste posedeli na njegovi brežini, se vam bo okolica res zazdela mistično zasanjana. V marcu se boste lahko z brodom že popeljali prek Mure v Prlekijo. Priporočamo, da si privoščite to nenavadno doživetje in začutite moč Mure, saj je cena za vožnjo simbolična. Na otoku si od blizu oglejte stari mlin in ne prezrite stalne razstave o Bürjaštvu na reki Muri. Zdaj bo potrebno ponovno pognati pedala. Nasproti broda boste našli makadamsko pot skozi gozd, ki vas bo popeljala prek Mosta ljubezni (koordinate: N46°34.888';E016°12.469'), ki simbolično povezuje Otok ljubezni s kopnim. Takoj za mostom ga mahnite levo čez polja. Če ste ljubitelj makadamskih poti in ljubitelj narave, potem vam zagotavljamo, da je ta Prekmurska zapeljivka ustvarjena za vašo rit. V gozdu in po tratah vas bodo pozdravljale preproge prvih sramežljivih zvončkov in ne boste se mogli upreti prebujajoči podobi Prekmurske narave. Zagotavljamo vam, da si boste v teh nekaj uricah na kolesu nabrali dovolj energije za delovne izzive. Ves čas makadamske poti se zdaj držite smeri v levo in prispeli boste do vaškega igrišča  (koordinate: N46°35.230';E016°12.502'), kjer se usmerite v desno do prednostne ceste in nato levo v smeri proti vasi Dokležovje (koordinate: N46°35.992';E016°11.068'). Vas Dokležovje se je nekoč imenovala Dokležin. Sredi vasi vas bo vabila župnijska cerkev svetega Štefana. Predlagamo vam, da stopite iz kolesa in pokukate vanjo, nato pa spet na kolo in ga mahnemo nazaj na glavno cesto kjer se v semaforiziranem križišču usmerimo levo proti Križevcem. Po kakšnem kilometru vožnje prečkamo most čez reko Muro, ki povezuje Prekmurje s Prlekijo. Predlagamo, da na mostu postanete, saj nudi čudovit panoramski pogled na deročo kraljico, ki je razpolovila to ravninsko deželo na dva dela.

Dobrodošla Prlekija in ropot Babičevega mlina

Na poti prečkamo veliko inundacij. Inundacija je povodenj, to so torej predeli, ki so poplavljeni in preko teh predelov so speljani mostovi. Po neštetih mostovih in očarljivih vodnih rokavih prispemo v vas Veržej (koordinate: N46°35.183';E016°10.042'), ki je znana po Babičevem mlinu na reki Muri in po narcisah, ki na pomlad postanejo naravna znamenitost kraja. Babičev mlin (koordinate: N46°35.355';E016°09.962') je kombinirani plavajoči mlin, ki ponuja vpogled v skrivnosti starodavnega mletja žit. V času, ko smo bili na ogledu je družina Babič pridno mlela žita in v spodnjem delu mlina smo lahko občudovali velike vreče polne sveže zmletega žita. Žito je na prodaj, tako, da lahko v svoj popotniški nahrbtnik naložite kakšen kilogram te neprecenljive življenjske sestavine in poskušate doma speči kruh po stari Prleški recepturi. Gospod Babič nam zaupa, da zmeljejo največ ržene in ajdove moke in da je mlinarstvo pri njih že dolgoletna tradicija. Na vhodu mlina nas pričakata dva mačka, ki leno poležavata na soncu in sta zaščitni znak vsakega mlina. Sledi pot nazaj na glavno cesto. V Veržeju poiščemo smerokaz  (koordinate: N46°34.891';E016°09.931') za Kraplje, ki se nahaja nasproti pekarne Hren. Zavijemo torej levo proti vasi Kraplje. Kolesarimo mimo spominskega parka, posvečenega znanemu slovenskemu skladatelju Slavku Ostercu.  Slovenskemu občinstvu je najbolj znan po svojem delu Adagiu iz Suite za godala, ki je dolgoletni avizo 3. programa Radia Slovenija. Na razpotju se usmerimo levo (koordinate: N46°34.895';E016°09.792') proti trgovini Mercator in v rondoju zavijemo v smeri proti kraju Banovci.

Prleška gibanica na koncu vasi

Pot nas bo vodila mimo Sončne hiše v Banovcih in levo mimo Term Banovci  (koordinate: N46°34.369';E016°10.192'). Ta pot je idealna tudi za vse tiste, ki ste si privoščili počitnice v Termah Banovci in si želite popestriti dan z raziskovanjem okolice, saj je pot krožna in vas bo popeljala do vašega izhodišča. Prečkamo železniško progo in ga mahnemo proti vasi Zgornje Kraplje (koordinate: N46°33.818';E016°11.719'). Med potjo bodite pozorni na Čebelarski muzej, kjer si lahko ogledate star čebelnjak, ki izvira iz konca 19. stoletja in je preurejen v muzej. V notranjosti hranijo opremo, ki predstavlja izjemno bogato kulturno dediščino. Za prihodnost pa pripravljajo pogled v dogajanje v samem čebelnjaku, ki ga bomo lahko opazovali za stekleno pregrado. V muzeju lahko kupite čebelje proizvode kot so: med, domači medeni liker, medeni liker iz smrekovih vršičkov, propolis, mila iz propolisa in medu… Nadaljujemo pot proti vasi Cven (koordinate: N46°33.032';E016°12.518'). V vasi Cven stojijo velike kmečke hiše, značilne za Mursko poljsko aristokracijo. Vas leži na obeh straneh ceste, v porečju nekdanjega rokava Mure v Murici. Leta 1875 so bile na Cvenu druge kasaške dirke v takratni Avstro-Ogrski, saj so v tamkajšnji žrebčarni, ki jo je dala postaviti Marija Terezija, imeli najboljše kasače v Avstro-ogrski.

Prav v Cvenu smo za vas pripravili kulinarično presenečenje. Na koncu vasi boste našli Turistično kmetijo z imenom »Na koncu vasi« (koordinate: N46°32.587';E016°13.468'), ki ponuja sveže in domače prleške jedi. Za Prlekijo je značilna prleška tünka, solata z bučnim oljem, »oljov« lük, ajdov krapec, prleška gibanica, kvasenica, postržjača…Na turistični kmetiji boste lahko uživali v eni izmed naštetih prleških dobrot in si nabrali energijo za nadaljevanje naše kolesarske poti.

 

Čez prekmurska polja z vonjem po pomladi

Prijetno okrepčani ga mahnemo proti vasi Mota (koordinate: N46°33.010';E016°13.052'). V vasi stoji majhen gasilski dom in nekaj kapelic, drugače pa je vas znana po prvih dirkah s konji v Sloveniji. Nadaljujemo proti vasi Razkrižje. Ves čas kolesarjenja lahko v daljavi občudujemo župnijsko cerkev svetega Janeza Nepomuka, ki kraljuje na vrhu hriba in je naš smerokaz proti kateremu kolesarimo. Narava je veličastna in spokojna, prometa je malo. Pred Razkrižjem pridemo do križišča (koordinate: N46°31.637';E016°16.511'), kjer se usmerimo levo proti mostu čez Muro, ki nas bo ponovno pripeljal v Prekmurje. Ko prečkamo reko Muro smo že v Občini Črenšovci.

 

Kolesarimo skozi vas Srednja Bistrica (koordinate: N46°32.893';E016°16.416'). V vasici vzhodno od križišča boste zagledali vaško kapelico z masivnim zvonikom, členjeno z maltastimi pilastri in oprogami. Ta kapelica velja za najstarejši sakralni objekt v župniji, saj je bila zgrajena leta 1849. V vasici poiščite smerokaz za kolesarsko pot z imenom Murania (koordinate: N46°32.891';E016°16.516'), saj se tako izognete glavni cesti. Pot je makadamska in zelo dobro utrjena, tako da je kolesarjenje po njej prijetno. Pelje nas preko polj v smeri proti vasi Črenšovci (koordinate: N46°34.069';E016°17.710') in v vasi sledimo pot proti Murski Soboti. Čez nekaj kilometrov nas v daljavi že pozdravlja mogočna osmero kotna cerkev Svete Trojice, ponos vasi  Odranci (koordinate: N46°34.908';E016°16.990'), ki je delo arhitekta Valentinčiča. Notranjščina je poslikana s Kregarjevo poslikavo. Stopite iz svojega konjička in pokukajte v notranjost cerkve. Zagotavljamo vam, da boste osupnili vpričo veličastne arhitekture. Zdaj nas čaka še samo nekaj kilometrov do vasi Beltinci in do našega parkirnega prostora. Vožnja bo prijetna, saj je ob glavni cesti speljana kolesarska pot. Vas Beltinci je zaključek naše kolesarske poti.

Prekmurje in Prlekija je zaradi svoje neokrnjenosti in počasnega utripa, ki ga narekujejo rodovitna polja, sonce in našteto lenih rečnih rokavov, pravi kraj za sprostitev in relaksacijo po hladnih zimskih dneh. Naužite se prvih sončnih dni in prijaznega nasmeha, ki ga boste deležni na vsakem prekolesarjenem kilometru.