Za skupine

SPUST po MURI, znamenitosti Prlekije in kulinarika pri nas

Praznovanja

birme, rojstni dnevi, drugo - posebaj za vas

Kolesarjenje

z zemljevidi po ravninah Pomurja

Vinska kraljica SLO

iz turistične kmetije Na koncu vasi

Z rdeèim vinom proti mašèobam

Vpis:Suzana KOLBL /

Opisne besede: vino, rdeèe, zdravilo


Resveratrol zmanjšuje mašèobne obloge

Resveratrol, sestavina rdeèega vina in grozdja, zmanjšuje možnost za srèna in rakava obolenja, poleg tega pa tudi zmanjšuje mašèobne obloge.

Nove raziskave so pokazale, da vino ne šèiti le pred srènimi in rakavimi obolenji, ampak zmanjšuje tudi škodljive mašèobne obloge. Nerazvite mašèobne celice, ki so bile v laboratoriju izpostavljene resveratrolu, se namreè niso razvile v "zrele" mašèobne celice.
Modra frankinja - naše domaèe vino z zdravilnimi sestavinami
pridite in preizkusite kozarèek domaèe modre frankinje pridelane po ekološki integrirani pridelavi

Znanstveniki so še ugotovili, da se je mašèobnim celicam pod vplivom te sestavine celo zmanjšala prostornina. Seveda pa so za potrditev teh rezultatov potrebne še številne raziskave. Znanstveniki pa opozarjajo, da ima vino kljub tem ugotovitvam še vedno veliko kalorij.

vir: RtvSLO

RESVERATROL

je fenolna spojina, ki se nahaja v kožici grozdnih jagod. Tam služi za obrambo pred sivo grozdno plesnijo, Botrytis cinerea. Prisoten je v belih in tudi v rdeèih sortah. Postopek maceracije in fermentacije pa je odgovoren za to, da ga najdemo v rdeèih vinih, ne pa v belih. Pri pridobivanju mošta iz rdeèih sort namreè pustimo macerirati grozdne jagode po navadi kar nekaj dni, poleg tega pa takrat poteka tudi že fermentacija, z belimi sortami pa tako ne ravnamo. Posledica maceracije in fermentacije je visoka vsebnost resveratrola v rdeèih vinih. V grozdnem soku te spojine ni. Vsebnost je odvisna od vremenskih pogojev in tudi od pojava plesni. Med rdeèimi vini, v katerih je najveè resveratrola, omenjajo vina iz sort cabernet sauvignon, chiraz, merlot, med našimi znanimi sortami pa naj omenim modro frankinjo, ki tudi vsebuje veliko resveratrola. Najboljša vina iz te sorte pridobivajo v Posavju. Že pred desetletji so ugotovili, da resveratrol spada med najbolj uèinkovite antioksidante. Opravili so veliko raziskav v laboratoriju ter na poskusnih živalih, s katerimi so dokazali, da resveratrol zelo uèinkovito lovi proste radikale in prepreèuje poškodbe celic. Domnevajo, da naj bi bilo uživanje resveratrola koristno za prepreèevanje bolezni srca in ožilja, vnetnih procesov ter nekaterih vrst raka. Že veè let kroži domneva, da naj bi bil resveratrol poleg ostalih polifenolnih spojin odgovoren tudi za tako imenovani 'francoski paradoks' – pojav, da je med francosko populacijo kljub uživanju mastne in kaloriène hrane nesorazmeren delež bolezni srca in ožilja. Francozi so znani ljubitelji rdeèih vin. Seveda pa jedo tudi obilo zelenjave, sadja, sirov, oljènega olja, manj rdeèega mesa, pomembno pa je tudi, da si za obrok vzamejo èas. Oèitno je pomembna tudi kultura uživanja hrane; poleg tistega, kar je na krožniku. Zaradi v laboratoriju dokazanih ugodnih uèinkov resveratrola so v Združenih državah Amerike prièeli z izvajanjem kliniènih raziskav, s katerimi bodo ugotovili, kakšni odmerki resveratrola so uèinkoviti pri prepreèevanju bolezni srca in ožilja ter raka. Med drugimi so bili že objavljeni rezultati dveh raziskav, v katerih so ugotovili, da resveratrol lahko prepreèuje nastanek srène fibroze, stanja, ki ga povzroèi povišan krvni tlak. Vidno je v poveèani aktivnosti celic, imenovanih fibroblasti, ki tvorijo vezivno tkivo. Posledica aktivnosti je zadebelitev srène mišice z vezivnim tkivom, kar otežuje delo srca in poèasi vodi v popušèanje. Resveratrol je nedvomno uèinkovina, ki bo v prihodnosti pomembna v preventivi razliènih bolezenskih stanj, povezanih s tvorbo obilice prostih radikalov.

vir: Mariborske lekarne
Pripravil: dr. Aleš Mlinariè, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.